Turčija in Armenija sta ob posredovanju Švice v sredo dosegli dogovor o časovnici za normalizacijo odnosov, napetih zaradi razlik v pogledih na turški pokol Armencev med letoma 1915 in 1917.
Turško zunanje ministrstvo je potrdilo dogovor in poudarilo, da sta bila dosežena "konkreten napredek in obojestransko razumevanje", podrobnosti o časovnici pa ni sporočilo.
Brez diplomatskih odnosov od leta 1991
Turčija in Armenija vse od razglasitve armenske neodvisnosti od nekdanje Sovjetske zveze leta 1991 nimata diplomatskih odnosov, leta 1993 pa je Turčija zaprla svojo mejo z Armenijo v podporo Azerbajdžanu. Armenija in Azerbajdžan sta bila namreč v sporu glede armenske enklave v Gorskem Karabahu.
Lani je bil turški predsednik Abdulah Gül na zgodovinskem obisku v Erevanu, kjer si je ogledal nogometno tekmo med moštvoma Turčije in Armenije.
Predsednik se nadeja skorajšnjega odprtja meje
Stiki na ministrski ravni so se nato okrepili, januarja pa se je ob robu mednarodnega foruma v Davosu v Švici turški premier Recep Tayyip Erdogan srečal z armenskim predsednikom Seržem Sarkisjanom, ta pa je pred dnevi dejal, da se nadeja skorajšnjega odprtja meje.
K normalizaciji odnosov je Ankaro in Erevan pozval tudi ameriški predsednik Barack Obama med svojim nedavnim obiskom v Turčiji.
V pokolih pobitih milijon in pol Armencev
Po armenskih podatkih je bilo v pokolih oziroma genocidu med letoma 1915 in 1917 v času otomanskega imperija pobitih milijon in pol Armencev, medtem ko Turčija, ki ne priznava, da je šlo za genocid, govori o 300.000 do 500.000 mrtvih.
1
