Aleš Žužek

Petek,
17. 10. 2014,
10.03

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 17. 10. 2014, 10.03

8 let, 8 mesecev

To je nemški šef mafijcev, ki so zavladali svetu

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

1

Milijarder Peter Thiel je med drugim soustanovitelj PayPala in prvi zunanji vlagatelj v Facebook. Brez 47-letnega v Nemčiji rojenega Američana Silicijeva dolina danes ne bi bila to, kar je.

Thiel je zadnje dneve v središču medijskega zanimanja, zlasti v ZDA in rodni Nemčiji, saj je septembra izšla knjiga Zero to One s podnaslovom Notes on Startups. Or how to build te Future. (Od nič do ena: Zapiski o startupih. Ali kako zgraditi prihodnost.).

Zagovornik zamisli, ki ustvarjajo monopol Knjiga je izjemna uspešnica – na lestvici bestsellerjev New York Timesa je namreč na drugem mestu. Knjigo je napisal Blake Masters, in sicer iz zapiskov predavanj o ustanavljanju startupov, ki jih je imel internetni milijarder spomladi leta 2012 na kalifornijski univerzi Stanford.

Thiel, ki ga je Fortune Magazin razglasil celo za vodilnega ameriškega misleca, je že dolgo let znan po svojem nasprotovanju harvardski eliti z vzhodne obale. Navdušujejo ga genialne in izvirne zamisli. Izvirna zamisel je zanj tista, ki ustvarja monopol – takšna sta med drugim Google in Apple.

Tekmovanje je za zgube Kot piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, je Thiel na predstavitvi svoje knjige v Hamburgu v tekoči nemščini brez napak poslušalcem pojasnil: "Če želite spremeniti svet, je dobro storiti nekaj, pri čemer ti ni treba konkurirati oziroma tekmovati z drugimi ljudmi. /…/ Tekmovanje je za zgube."

To ni prvič, da Thiel s svojimi mislimi buri duhove. Že leta 1995 je skupaj z Davidom O. Sacksom izdal knjigo The Diversity Myth. Multiculturalism and Political Intolerance on Campus (Mit o različnosti. Multikulturalizem in politična netoleranca na univerzi.)

Proti multikulturalizmu in politični korektnosti Glavna teza zgoraj omenjene knjige je: ideologija multikulturalizma je le izgovor za utišanje oporečniških glasov in sredstvo za dušenje intelektualnega napredka. Ideja politične korektnosti in ideologija multikulturalizma sta povzročili nazadovanje stanfordske univerze, sta prepričana avtorja.

Thiel je po političnem prepričanju libertarec oziroma konservativni libertarec, torej zagovornik svobodne izbire in čim manjše vloge države. Slovenski demokratični socialisti bi mu rekli – neoliberalec.

Podpornik republikanskih kandidatov … Čeprav je član Libertarne stranke, daje veliko več denarja za kandidate republikanske stranke – na volitvah leta 2012 je za kampanje republikanskih kandidatov iz svojega žepa dal kar 4,7 milijona ameriških dolarjev oziroma 3,7 milijona evrov.

Edini demokrat, ki mu je internetni milijarder do zdaj doniral denar za volilno kampanjo, je Rohit Khanna - Ro, predstavnik desnega krila demokratske stranke, osovražen pri številnih levo usmerjenih demokratih.

… in skupin za pravice istospolno usmerjenih 47-letni Američan nemških korenin je po veri kristjan, čeprav poudarja, da ne ravno tipičen. "Verjamem, da je krščanstvo resnica," pravi. Po drugi strani je velik podpornik pravice istospolno usmerjenih do poroke. Tudi sam je istospolno usmerjen, s svojim partnerjem živi v San Franciscu.

Pred štirimi leti je dvignil veliko prahu, predvsem v univerzitetnih krogih, ko je razpisal denarni program, s katerim je s sto tisoč dolarji (78 tisoč evri) denarno podprl startup dvajsetih ljudi, mlajših od 20 let. Pogoj za podporo podjetniški zamisli: ne smejo se vpisati na univerzo oziroma morajo prekiniti študij. Torej žrtvovati študij za startup.

Alcatraz na Wall Streetu Številni so Thielu očitali dvojna merila, saj je bil sam zgleden študent. Na stanfordski univerzi je uspešno študiral filozofijo in pravo. Najprej je diplomiral iz filozofije, nato pa doktoriral iz prava. Za študij filozofije in prava se je odločil, ker sta ga zanimala smisel življenja in pravičnost.

Po koncu študiju leta 1992 je sledila služba v odvetniški pisarni na Wall Streetu. To delo mu ni prinašalo veselja. Opisal ga je kot enoličnega in zadušljivega ter ga primerjal z zaporom v Alcatrazu. Postal je investicijski bankir, toda tu se ni našel.

Ustanovitev in prodaja PayPala Vrnil se je na zahodno obalo, v domačo Kalifornijo, kjer se je začel njegov vzpon na vrh. Leta 1995 je skupaj z Maxom Levchinom ustanovil podjetje PayPal, ponudnika varnega plačevanja s kreditnimi karticami s pomočjo interneta.

PayPalu se je leta 2000 pridružilo podjetje X.com, ki ga je vodil Elon Musk. PayPal so leta 2002, nekaj mesecev po tem, ko se je uvrstil na borzo, lastniki prodali eBayu za 1,5 milijarde ameriških dolarjev (1,17 milijarde evrov).

Milijoni pritečejo v Thielov in Muskov žep Musk je pri prodaji zaslužil 165 milijonov dolarjev (129 milijonov evrov), Thiel pa 55 milijonov dolarjev (43 milijonov evrov). PayPal je zdaj eBayev kronski dragulj, saj ima 6,6 milijarde dolarjev (5,1 milijarde evrov) dohodkov in 152 milijonov uporabnikov.

V podjetju PayPal je Thiel zaposlil številne znance. Ustanovitelji in nekdanji zaposleni na PayPalu so pozneje ustanovili številna uspešna in znana (tehnološka) podjetja, kot so: Tesla Motors, LinkedIn, Palantir Technologies, SpaceX, YouTube, Yelp in Yammer.

Mafija iz PayPala Mediji so jih poimenovali "PayPal Mafia", Thiela pa "Don of PayPal Mafia", don oziroma šef PayPal mafije. Trije med temi 200 internetnimi "mafijci", Thiel, Musk in Reid Hoffman (LinkedIn), so zdaj milijarderji.

Thiel je z izkupičkom od prodaja PayPala ustanovil sklad za upravljanje premoženja Clarium Capital (omenjeni sklad je med svetovno finančno krizo izgubil veliko premoženja, z nekaj milijard je padel na manj kot milijardo dolarjev) in sklad tveganega kapitala za naložbe v nova tehnološka podjetja Founders Fund.

Prvi pravi vlagatelj v Facebook Ta sklad je med drugim denarno podprl ustanovitev Muskovega SpaceX, Palantir Technologies (podjetje, ki ga je soustanovil Thiel in izdeluje varnostno programsko opremo ter sodeluje z ameriško obveščevalno agencijo Cio) in Airbnb, spletno stran za posredovanje najema stanovanj.

Verjetno najbolj znana naložba Thielovega sklada pa je Facebook. Leta 2004 je bil Thiel prvi zunanji vlagatelj v to družabno omrežje – vložil je 500 tisoč dolarjev (390 tisoč evrov), s čimer je pridobil 10,2-odstotni delež in mesto v upravnem odboru. Pozneje je svoj delež leta 2012 prodal za milijardo dolarjev (780 milijonov evrov).

Milijarder, mislec, šahovski mojster … Thiel se ne vmešava v delovanje podjetja, prvemu možu Facebooka Marku Zuckerbergu je v začetnih letih le vedno zabičal: "Just don't fuck it up!" ("Glej samo, da ne boš zaf***!").

Thiel (s polnim imenom Peter Andreas Thiel), ki je pred nekaj dnevi slavil 47. rojstni dan, je zdaj "težak" dobrih 1,6 milijarde evrov in po Forbesu 277. najbogatejši Američan. Poleg tega, da je mislec in poslovnež, je tudi šahovski mojster.

… filmski producent, človekoljub, borec proti staranju Veliko denarja namenja raziskavam, ki bi zaustavljale procese staranja, ima pa tudi poseben sklad, Thiel Foundation, ki daje denar za človekoljubne dejavnosti. No, v skladu s svojimi libertarnimi prepričanji pa je dal tudi denar za film Hvala, ker kadite (Thank You for Smoking) iz leta 2005.