V Nemčiji bo predvidoma leta 2015 začela veljati minimalna plača 8,50 evra na uro. Gospodarstvo svari: zaradi minimalne plače bodo cene višje, več bo brezposelnih, majhna podjetja bodo propadla.
CDU/CSU in SPD sta se novembra lani na koalicijski pogajanjih dogovorili o postopni uvedbi zakonsko določene minimalne plače v višini 8,50 evra od 1. januarja 2015 naprej. Morebitne izjeme od minimalne plače bi lahko veljale do leta 2017.
Krščanska unija s težavo privolila v minimalno plačo
Minimalno plačo so zahtevali socialdemokrati, krščanska unija jo je namreč dolga leta zavračala, a je morala ugrizniti v to kislo jabolko, če je hotela Angela Merkel oblikovati črno-rdečo koalicijo.
Za minimalno plačo so zlasti zagreti nemški sindikati, ki nasprotujejo začasnim izjemam – njihovo geslo je Minimalna plača 8,50 evra za vse, in to zdaj. Pritrjuje jim tudi ministrica za delo Andrea Nahles iz vrst SPD, piše Die Welt.
Gospodarstvo proti minimalni plači
Prav nasprotno je mnenje med gospodarstveniki. Ti niso navdušeni nad minimalno plačo in opozarjajo na njene škodljive posledice. V nekaterih panogah, kjer se bodo stroški za plače povečali tudi za 38 odstotkov, naj bi imela njena uvedba naravnost katastrofalne posledice.
Delodajalci in združenja gospodarstvenikov tudi zagovarjajo izjeme pri uveljavitvi minimalne plače, in sicer pri mladih delavcih brez izobrazbe in dolgotrajno brezposelnih.
Pod minimalno plačo dela 15 odstotkov nemških delojemalcev
Po izračunih Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW) v največjem evropskem gospodarstvu trenutno 5,2 milijona delavcev dela po urni postavki, nižji od 8,50 evra. To je okoli 15 odstotkov vseh delojemalcev.
Na vzhodu Nemčije ima skoraj vsak četrti delavec plačo pod 8,50 evra na uro, na zahodu vsak sedmi. Med njimi so številni upokojenci, nezaposleni, šolarji in študenti, ki pogostokrat delajo le za dodatni zaslužek. Pri polno zaposlenih pod minimalno plačo dela okoli osem odstotkov.
Prenos stroškov za minimalno plačo na kupca
Pod 8,50 evra na uro delajo zlasti v kmetijstvu (to velja predvsem za sezonsko delo), cvetličarstvu, vrtnarstvu, hotelirstvu, gostinstvu in frizerstvu. Podobno plačani so tudi varnostniki, čistilci in mesarji.
Za panoge, v katerih so delavci danes plačani manj kot 8,50 evra na uro, bo minimalna plača velik strošek. V manj plačanih delih gospodarstva naj bi se stroški za plače povečali kar za 38 odstotkov. V večini panog upajo, da bodo to povečanje lahko prenesli na kupca z dvigom cen, vendar se za to rešitev ne morejo odločiti vsi, na primer v kmetijstvu.
Nemški izdelki bodo postali nekonkurenčni
Če bodo nemški pridelovalci hrane dvignili cene, s svojimi pridelki ne bodo več konkurenčni. Namesto nemških špargljev in jagod bodo tako trgovci svoje police polnili s pridelki iz vzhodne in južne Evrope.
Minimalna plača bo velik zalogaj tudi za majhna in srednje velika podjetja, ki so večinoma družinsko vodena. To lahko povzroči propad številnih majhnih podjetij, zlasti bo trda predla trgovcem na drobno v revnejših okoljih na vzhodu države. Vse to bo povečalo brezposelnost v tako ali tako že zdaj manj razvitih območjih.
1
