Petek, 31. 5. 2013, 11.56
8 let, 7 mesecev
Stanišić in Simatović sta se vrnila v Srbijo
Stanišić in Simatović sta bila v četrtek po razglasitvi sodbe izpuščena iz pripora v Scheveningnu, kjer sta preživela skoraj deset let, kolikor je trajal prvostopenjski postopek proti njima.
Oprostitev Stanišića in Simatovića, ki sta bila obtožena, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije organizirala, financirala, oskrbovala in nadzirala srbske paravojaške enote, še vedno odmeva na prostoru nekdanje skupne države.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić v četrtek ni želela podrobneje komentirati sodbe, je pa poudarila, da je treba odločitve haaškega sodišča spoštovati. "Odločili smo se za sodelovanje z mednarodnimi institucijami, v tem primeru z mednarodnim sodiščem, in pri tem bomo vztrajali. Kar se tiče sodbe, ta še ni pravnomočna, proces še traja in videli bomo, kakšen bo končni izid," je izjavila Pusićeva.
Bošnjaška Stranka Demokratske akcije (SDA) je izrazila presenečenje ob oprostitvi Stanišića in Simatovića. Po mnenju stranke njuna oprostitev dokazuje, da se je politika haaškega sodišča spremenila s ciljem razbremeniti Srbijo krivde za agresijo in žrtve vojne v BiH in na Hrvaškem.
"Očitno so določeni politični centri želeli na ta način nagraditi Srbijo za izkazano kooperativnost, misleč da lahko to istočasno doprinese k regionalni stabilnosti, vendar na škodo žrtev najbolj brutalnih vojnih zločinov in etničnega čiščenja v Evropi po drugi svetovni vojni," je SDA zapisala v sporočilu za javnost.
Bivša tiskovna predstavnica nekdanje glavne haaške tožilke Carle Del Ponte in nekdanja dopisnica francoskega časnika Le Monde z območja nekdanje Jugoslavije Florence Hartmann je ocenila, da je oprostilna sodba za Stanišića in Simatovića potrditev, da je haaško sodišče v svoji izhodni strategiji prevzelo nalogo, da pomilosti vse države, ki so načrtovale in podprle etnično čiščenje v BiH, in s tem zanika mednarodni značaj vojne v tej državi.
Po obsodbi Prlića in ostalih iz Herceg-Bosne na prvi stopnji se po njenih besedah trenutno zdi, da je le Hrvaška neposredno sodelovala v etničnem čiščenju v BiH. "Toda to, česar ni naredil sodni senat, bo uredil prizivni senat. Po vsem sodeč bo prizivni senat potrdil krivdo Prliću in ostalim, vendar pa bo najverjetneje sprejel isto razlago kot pri Stanišiću in Simatoviću ter potrdil, da je hrvaški državni vrh izključno ohranjal hrvaški nadzor nad ozemljem, kjer se je vojskovalo, brez namere, da se iz teh delov prežene nehrvaško prebivalstvo in se jih priključi Hrvaški," je ocenila Hartmannova.
Obe sodbi, izrečeni ta teden, po njenem mnenju kažeta, da so haaški sodniki razdeljeni, pri čemer se jih en del upira, da bi delali za politiko. A ta bitka je na žalost že izgubljena, ker bo prizivni senat vedno razbil njihov odpor. "Haaško sodišče se je v zaključni fazi odreklo iskanju resnice in pravice, čeprav bo zaradi tega postalo ovira namesto katalizator sprave v regiji," je še dejala Hartmannova.