Spomin na najhujše teroristične napade v zgodovini ZDA

Teroristi mreže Al Kaida so 11. septembra 2001 v ZDA ugrabili štiri potniška letala. Eno je treščilo v center ameriške vojaške moči, Pentagon, dve v simbol ameriške gospodarske prevlade, dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, ki sta se povsem porušila, eno letalo pa se je po domnevnem in uradno sprejetem uporu potnikov zrušilo na travnik v Pensilvaniji. Namenjeno naj bi bilo kongresu ali Beli hiši. Napadi so zahtevali skupaj 2993 smrtnih žrtev iz kar 90 držav sveta in so korenito spremenili podobo ZDA doma in po svetu. Nacionalni dan služenja in spomina Žalost in bolečino so izražali na vseh treh prizoriščih tragedije, po vseh ZDA pa je potekal nacionalni dan služenja in spomina, ki ga je aprila odredil ameriški predsednik Barack Obama. Predsednik je skupaj s prvo damo Michelle Obama pred Belo hišo počastil spomin na žrtve z minuto molka, obiskal je tudi Pentagon. Kot je dejal Obama, so ZDA po napadih stopile skupaj ne le v žalosti, ampak tudi v odločenosti, da se postavijo za domovino, ki jo imajo radi. "Minilo je že osem septembrov - skoraj 3000 dni. En za vsakega, ki nam je bil odvzet," je dejal Obama.

V New Yorku brali imena žrtev V New Yorku, kjer je umrla večina od skoraj 3000 žrtev napadov, so sorodniki in prostovoljci brali imena padlih, tokrat zaradi dežja pod šotorom. Slovesnost je bila tradicionalno prekinjena s štirimi minutami molka v spomin na trenutke, ko sta ugrabljeni letali trčili v stolpnici WTC in ko sta se obe porušili.

Glavno vlogo na slovesnosti prevzel Joe Biden Slovesnosti sta se lani udeležila tedaj še predsedniška kandidata Barack Obama in John McCain, letos pa je glavno vlogo poleg župana Michaela Bloomberga prevzel podpredsednik ZDA Joe Biden, ki je skupaj s sorodniki položil cvetje v bazen, kjer sta nekoč stali stolpnici, ki bo del spominskega obeležja, ko ga bodo dokončali. Po osmih letih se je sicer gradnja začela.

Žrtev so se spominjali tudi v Pensilvaniji V Pensilvaniji blizu kraja Shanksville so prav tako prebrali imena 40 žrtev ugrabljenega letala, ki naj bi se zrušilo po uporu potnikov, ki so takrat s pomočjo mobilnih telefonov že izvedeli za napade v New Yorku in Pentagonu ter so tako najverjetneje preprečili napad na kongres ali Belo hišo. Kot je izpostavil glavni govornik na slovesnosti, nekdanji ameriški državni sekretar Colin Powel, je kraj strmoglavljenja letala obiskalo že več kot milijon ljudi. "Tam, kjer je bil strah, so našli pogum za napad. Izkoristili so trenutek in ob tem izgubili življenje. Tu smo, da se poklonimo njihovemu duhu," je o žrtvah povedal Powell.

Obalna straža s streli prestrašila Washington Obalna straža v prestolnici Washington pa je poskrbela, da je bil spomin na napade še posebej živ, saj so prav na praznik izvajali vajo ter med njo izstrelili nekaj strelov, kar je med prebivalce prestolnice vneslo preplah. Na letališču Ronald Reagan so za skoraj pol ure zaustavili polete, ljudje v okolici reke Potomac blizu mosta, ki ga je na poti v Pentagon in nazaj prečkala Obamova kolona vozil, pa so se razbežali. Območje streljanja so hitro zasedle policijske enote, ki so kmalu ugotovile, za kaj je šlo.

Prva slovesnost brez Busha Letošnja slovesnost pa je bila prva brez predsednika Georgea Busha, ki je po napadih sprožil svetovno vojno proti terorizmu. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da je nekdanji predsednik dan preživel delovno v pisarni, skupaj s soprogo Lauro pa sta mislila na žrtve tragedije. Iz Bushevega urada so posebej pohvalili pripadnike oboroženih sil in policij.

Bush napade izkoristil za vojno proti Iraku Administracija predsednika Georgea Busha uvodoma ni posvečala veliko pozornosti nevarnosti terorizma in Al Kaide, po 11. septembru pa se je obrnila za 180 stopinj in začela sprejemati ukrepe, ki so porazno vplivali na ameriško podobo v svetu. Svet je bil po napadih na strani ZDA, kar je trajalo do leta 2003, ko se je Bush odločil napasti Irak, ki z napadi ni imel ničesar, namesto, da bi dokončal delo v Afganistanu, kjer je imela Al Kaida z vrhovnim šefom Osamo bin Ladnom svojo bazo.

Obama se bo namesto Iraku posvetil Afganistanu Osama bin Laden je še vedno na prostosti, domnevno na zahodu Pakistana, talibani, ki so imeli v Afganistanu oblast do ameriške invazije, pa znova pridobivajo na moči. Bushev naslednik Barack Obama se je odločil, da vojno v Iraku postopoma sklene ter se posveti Afganistanu in Pakistanu, s čimer se ZDA vračajo v jesen in zimo 2001. Vendar vojna v Afganistanu, podobno kot iraška, vse bolj izgublja popularnost tudi v ZDA, kjer do ponovitve napadov več ni prišlo.

Američani so se medtem sprijaznili s tem, da se je potrebno sezuti na letališčih, s preverjanjem dokumentov pri vstopu v vsako nekoliko večjo zgradbo, sprijaznili so se z mučenjem ujetnikov, taboriščem Guantanamo, prisluškovanji brez sodnih nalogov, izročanjem ljudi v tretje države, kjer so lahko izpostavljeni mučenju, ter zapiranjem osumljencev brez obtožnice in za nedoločen čas. Obama želi to spremeniti, vendar mu za zdaj ne gre preveč dobro od rok. Mučenja je prepovedal, ob glasni opoziciji nekdanjega podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja, napovedal je zaprtje Guantanama, ob opoziciji kongresnih republikancev in celo njegovih demokratov.

WTC še vedno veliko gradbišče Po uvodnih izrazih kljubovanja in obljub po bliskoviti obnovi stolpnic WTC, je z leti postalo jasno, da temu ne bo tako, saj je v New Yorku kmalu prišlo do sporov med lastniki zemljišč, sorodniki žrtev, najemniki in načrtovalci obnove. Pentagon je obnovljen, v New Yorku pa je iz luknje šele sedaj začela rasti bodoča najvišja stolpnica v ZDA, ki bo merila v višino 1776 čevljev, kar je letnica ameriške osamosvojitve. WTC je tako še vedno veliko gradbišče, na katerem so dokončali le eno od po novem petih predvidenih stolpnic. Obnova se bo po zadnjih ocenah zavlekla tja do leta 2014.