Španski premier Mariano Rajoy skupaj s svojim ministrskim kabinetom načrtuje varčevalne ukrepe za leto 2013, medtem pa se nadaljujejo kritike protestnikov in pokrajinskih voditeljev.
Rajoy se je zavezal, da bo španski deficit v prihodnjem letu zmanjšal za vsaj 18 milijard evrov, s čimer je jasno pokazal, kaj si misli o zahtevah več deset tisoč ljudi, ki so v teh dneh protestirali v Madridu in zahtevali zaustavitev varčevalnih ukrepov in njegov odstop. Antonio Barroso, politični analitik, zato premieru in španski vladi že napoveduje izjemno težak konec leta. "Protesti se bodo najverjetneje še nadaljevali in stopnja splošne mobilizacije bi se lahko še povečala, če bodo sindikati pozvali h generalni stavki," je poudaril Barroso. Z ostrimi varčevalnimi ukrepi si želi Rajoy povrniti zaupanje finančnih trgov in vlagateljev ter evropskim partnerjem dokazati, da je sposoben obvladati ekonomske razmere, v katerih se je znašla Španija.
Španci ostro nasprotujejo novim varčevalnim ukrepom
O tem pa niso prepričani protestniki, ki so se v zadnjih dneh večkrat spopadli s policijo, pri čemer je bilo več ljudi tudi ranjenih. Rajoy je proteste komentiral z izjavo, da velika večina Špancev še zmeraj ni na ulicah in da ima še zmeraj tri leta časa, da obvlada gospodarske razmere. Španski premier je sicer že julija napovedal, da namerava s povišanjem davkov in zmanjšanjem javnega sektorja v prihodnjih treh letih privarčevati 65 milijard evrov. Vendar še dodatnemu zategovanju pasu Španci ostro nasprotujejo, samo v letošnjem letu je bilo proti tovrstnim ukrepom usmerjenih že več kot 1.900 protestov. Samo v torkovih protestih pa je bilo ranjenih okrog 28 in aretiranih 22 ljudi. Na protestnike, ki so hoteli vdreti v španski parlament, so policisti streljali z gumijastimi naboji in jih zadrževali s pendreki.
Španija: prevelika, da bi propadla, in predraga, da bi ji pomagali
O morebitnem grškem izhodu iz evroobmočja je bilo v zadnjih mesecih veliko ugibanj, grško gospodarstvo namreč pomeni le manjši delež ekonomije Evropske unije. V primeru Španije pa je položaj popolnoma drugačen. Za Nemčijo, Francijo in Italijo je ta četrto največje gospodarstvo evroobmočja in pomeni kar 11 odstotkov evropskega BDP. Kar je skoraj dvakrat več kot Grčija, Portugalska in Irska, ki skupaj pomenijo 6 odstotkov evropskega BDP in so do zdaj že prejele pomoč. Po trenutnih ocenah naj bi španske banke imele za okrog 300 milijard slabih posojil, pri čemer je splošni konsenz, da bi potrebovale injekcijo vsaj 60 milijard evrov.
Novi varčevalni ukrepi
Ukrepi, o katerih je španska vlada do zdaj že govorila, so povišanje upokojitvene starosti s trenutnih 65 na 67 let, 12-odstotno krčenje porabe posamičnih ministrstev, zamrznitev plač javnega sektorja že tretje leto zapored in ustanovitev nove neodvisne agencije za nadzor vladnih financ. V prihodnjih šestih mesecih je tako mogoče pričakovati kar 43 novih zakonov, vsi bodo usmerjeni v zagotavljanje ekonomskih reform. Namestnica predsednika vlade, Soraya Saenz de Santamaria pa je po maratonskem šesturnem zasedanju vladnega kabineta na tiskovni konferenci povedala: "To je krizni proračun, usmerjen v izhod iz krize … V tem proračunu je največja pozornost namenjena zamejevanju stroškov porabe." Po njenih besedah naj bi tako 58 odstotkov načrtovanih prihrankov dobili z zmanjšano porabo, preostalih 42 pa z višjimi davki.
4
