Ameriški senat je 55-letno Sonio Sotomayor potrdil za članico vrhovnega sodišča, ki bo tako postala prva sodnica latinskoameriškega izvora in šele tretja ženska v zgodovini sodišča.
Za Sotomayorjevo je glasovalo 68 senatorjev, proti pa 31. Da bo Sotomayorjeva zlahka potrjena, je bilo jasno že pred glasovanjem, čeprav je večina republikancev glasovala proti njej. Ti menijo, da ni ustrezna, ne glede na 17 let izkušenj na zvezni sodni klopi z odločitvami, ki so bile v skladu s presedani vrhovnega sodišča.
Sedem sodnikov in dve sodnici
Newyorčanka, po rodu iz Portorika, ki je odrasla v revnih razmerah v Bronxu in s pomočjo štipendij končala najboljše šole, bo jeseni začela mandat kot prva sodnica latinskoameriškega izvora in šele tretja ženska v zgodovini sodišča. Na devetčlanskem sodišču bo zamenjala Davida Southera, ki se je upokojil, in se poleg sedmim moškim kolegom pridružila tudi osamljeni sodnici Ruth Bader Ginsburg.
Republikanci: Preveč "leva" in "čustvena"
V senatu sedi 40 republikancev, tisti, ki so glasovali proti njej, pa vztrajajo, da je v nasprotju s sodniško preteklostjo preveč "leva", poleg tega pa si bo menda dovolila v svoje odločitve vnašati osebne izkušnje in "čustva".
"Američanom je vzela pravico do orožja"
Demokrati so Sotomayorjevo med zaslišanji v pravosodnem odboru in razpravi pred glasovanjem opisovali kot izjemno usposobljeno sodnico, ki je v svojih odločitvah vedno držala zmerno sredino. Republikanci pa so jo opisovali kot osebo, ki bo Američanom vzela pravico do orožja in lastnine ter belcem zanikala pravice v primerih diskriminacije.
4
