Zunanji ministri EU so Rusiji zagrozili s sankcijami, če ne bo izjemno hitro in konkretno ukrepala za umiritev razmer v Ukrajini. Slovenija sankcijam ni naklonjena.
Ministri so v Bruslju kot morebitne sankcije proti Moskvi omenili zamrznitev pogovorov o vizumski liberalizaciji in o novem sporazumu med stranema ter usmerjene ukrepe, torej prepoved potovanj v unijo in zamrznitev premoženja.
"EU poziva Rusijo, naj takoj umakne oborožene sile na njihove izhodiščne položaje ... ter brez odlašanja pristane na poziv Ukrajine k posvetovanjem," piše v sklepih, ki so jih sprejeli zunanji ministri EU.
Z Lavrovom se bo srečala Ashtonova
Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je zadovoljen, ker unija ni zaprla vrata političnemu dialogu z Rusijo, pri čemer je izpostavil pomen torkovega srečanja visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Slovenija je na srečanju ministrov predlagala dvostransko srečanje Erjavca z Lavrovom, ki ne bi bilo klasično dvostransko srečanje, ampak srečanje v imenu EU o tem, kako pripeljati stvari na diplomatske tirnice, je pojasnil minister.
Slovenski minister je zadovoljen predvsem zato, ker dogovorjeni ukrepi za zdaj ne bodo imeli posledic za slovensko gospodarstvo, saj je Rusija pomembna gospodarska partnerica Slovenije; prav tako je pomembna za energetsko oskrbo.
Nemčija še ni obupala nad demokracijo
Slovenija sankcijam ni naklonjena, ker bi po besedah Erjavca onemogočile politični dialog in diplomatsko reševanje krize. Podobno stališče kot Slovenija glede morebitnih sankcij imata še Nemčija in Francija, je povedal vodja slovenske diplomacije Erjavec. Vlada kanclerke Angele Merkel je izrazila zaskrbljenost nad sporom in vse strani pozvala k vrnitvi k diplomaciji. "Ni še prepozno, da se kriza reši miroljubno. Politični proces je edina razumna rešitev," je v Berlinu povedal tiskovni predstavnik nemške vlade. Tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je poudaril, da je sedaj čas za diplomacijo, ki da ni znak šibkosti, temveč je potrebna za preprečitev vojaške eskalacije.
"Hladna vojna v zgodovinske knjige"
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je pred zasedanjem dejal, je treba za razrešitev spora najprej uporabiti organizacije, kot sta Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), v katerih je zastopana Rusija. "Hladna vojna bi morala ostati tam, kamor sodi. V zgodovinskih knjigah," je dodal.
Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je posvarila, da se lahko rusko poseganje po Krimu spremeni v zamrznjen konflikt. Poljski zunanji minister Radek Sikorski je dejal, da je "to najresnejša kriza v Evropi po vojni po razpadu Jugoslavije. Na kocki je verodostojnost mednarodne skupnosti, še posebej EU," je poudaril.
Ukrajini bi EU namenila 610 milijonov
Ob politični krizi so ministri razpravljali tudi o finančni pomoči Ukrajini, ki naj bi znašala 610 milijonov evrov kot dopolnilo k svežnju pomoči, ki ga pripravlja Mednarodni denarni sklad (IMF). Ukrajinski gospodarski minister je sicer sporočil, da država potrebuje 15 milijard dolarjev posojila IMF-a.
Predsednika Evropske komisije Jose Manuel Barroso je napovedal, da se bodo evropski voditelji v četrtek v Bruslju na izrednem vrhu srečali na temo krize v Ukrajini.
4
