Sreda,
10. 7. 2013,
16.44

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 10. 7. 2013, 16.44

9 let, 2 meseca

"Slovenija pričakuje ugodno razsodbo Strasbourga"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Slovenija v zadevi "Ališić in drugi" od Evropskega sodišča za človekove pravice pričakuje ugodno razsodbo in je izrazito optimistična, poudarja državna pravobranilka Nataša Pintar Gosenca.

Novembra lani je sedemčlanski senat sodišča razsodil, da sta Slovenija in Srbija trem tožnikom, varčevalcem nekdanje LB glavne podružnice Sarajevo in srbske podružnice Investbanke v Tuzli, kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Slovenija ima vse razloge, ki so dokazno podprti, da bo razsodba bistveno drugačna, kot je bila novembrska, je dejala državna pravobranilka Nataša Pintar Gosenca.

Dokončna sodba naj bi bila znana prihodnje leto Slovenija je zoper to odločitev vložila zahtevo za predložitev zadeve v ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča, ki je bila, enako kot zahteva Srbije, sprejeta. Danes je tako pred velikim senatom potekala ustna obravnava. Veliki senat bo nato sprejel dokončno sodbo, znana pa naj bi bila v prihodnjem letu.

"Glede na to, da je Slovenija po prvi sodbi iz novembra 2012 dodatno predstavila novo dokumentacijo, izjemno obsežne dokazne listine, pričakuje absolutno ugodno obsodbo, torej takšno, ki bo rešila vprašanje nekdanjih deviznih varčevalcev na način, kakršno je bilo njeno stališče v postopku," je dejala.

Slovenija za reševanje v okviru nasledstva Kot je še dejala, je Slovenija na obravnavi kot ključno stališče izpostavila, da se mora vprašanje reševati v okviru nasledstva. Poudarila je tudi, da gre za spor med pritožniki in petimi državami naslednicami nekdanje skupne države Jugoslavije in ne za spor med pritožniki in eno samo državo.

Izpostavila je še, da je ključno načelo za reševanje tovrstnih vprašanj teritorialno načelo in "ponovno je izpostavila tudi dejstvo, da tožniki tudi pred tem sodiščem niso prikazali svojih vlog na način, ki bi bile sprejete in njihovim tožbam ugodeno tudi pred slovenskimi sodišči", je dejala državna pravobranilka. Izpostavila je še, da je Slovenija sicer na današnji obravnavi predstavila stališča, ki jih je zagovarjala že med celotnim pisnim postopkom.

"Pozicija Slovenije zdaj bistveno močnejša" Pojasnila je še, da je Slovenija v postopku pred velikim senatom "bistveno dopolnila svojo dokumentacijo glede fizičnega transferja gotovine". Tako je z zaključnimi računi oziroma finančnimi poročili Narodne banke Jugoslavije (NBJ) tudi izkazala, "da so te devize dejansko prišle na račun NBJ, da je bila vzpostavljena terjatev osnovne banke LB Sarajevo vis-a-vis NBJ in v obratni smeri obveznic".

"Tako da v tem pogledu Slovenija ocenjuje, da je njena pozicija v dokaznem smislu bistveno krepkejša, kot je bila v postopku pred sedemčlanskim senatom, ki je pač vodil do sodbe, kakršna je bila izdana v novembru". Iz tega razloga je tudi Slovenija izrazito optimistična glede presoje velikega senata in končne odločitve, je dodala.

"BiH in Hrvaški se je po stališčih izjemno približala Makedonija" Na ustni obravnavi so svoja stališča predstavili tudi predstavniki tožnikov in vseh petih toženih držav naslednic. Glede stališč slednjih je državna pravobranilka Nataša Pintar Gosenca dejala, da "so bila pričakovana v skladu s tem, kar so že predstavili v okviru pisnih stališč". Kot nekoliko presenetljivo je izpostavila, "da se je BiH in Hrvaški po stališčih izjemno približala Makedonija, kar pa glede na to, da bo razsodba velikega senata končna, najbrž ni tako presenetljivo".

Stališče BiH in Hrvaške je, da gre pri vprašanju starih deviznih vlog za civilnopravno razmerje med banko in posameznim deviznim varčevalcem in ne za vprašanje nasledstva. Sporazum o nasledstvu iz leta 2001 pa določa, da morajo naslednice vprašanje starih deviznih vlog oziroma točneje prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge občanov rešiti na pogajanjih.