Skrajnim desničarjem uspeva, ker vlade ne urejajo vprašanja priseljencev

Švedski demokrati so zadnja skrajno desničarska stranka v Evropi, ki je dosegla uspeh na volitvah. Sploh prvič so se uvrstili v parlament, kjer bodo imeli 20 od 349 sedežev. S skrajno desničarskimi strankami, ki so prepričale volivce v drugih državah, imajo skupno neposredno in "ljudsko" retoriko ter zavzemanje za strožjo imigrantsko politiko.

Stranke so vse bolj univerzalne Zavzemali se bodo za uvedbo spodbud imigrantom, da bi se vrnili v države, iz katerih (etnično) izvirajo, in repatriacijo imigrantov, ki bodo obsojeni za huda kazniva dejanja. Želijo vrnitev dosmrtne zaporne kazni in uvedbo registra obsojenih pedofilov. Nasprotovali bodo uvedbi evra in vstopu Turčije v EU.

Trend večje priljubljenosti skrajno desničarskih strank v Evropi je mogoče opaziti že dalj časa. Vlado Miheljak s fakultete za družbene vede je prepričan, da so za njihove volilne uspehe krive tudi vlade, ki ne znajo urediti imigrantskih vprašanj, kar skrajnejšim strankam daje prostor za nagovarjanje volivcev.

Nič presenetljivega se mu ne zdi niti, da retoriko skrajnih strank prevzemajo t. i. sredinske stranke. "Stranke so vse bolj univerzalne. Vse so za ekologijo, za človekove pravice itd. Tako tudi vse vsaj delno kažejo nestrpnost do imigrantov," je dejal.

Jelinčič: V slovenskem smislu smo leva stranka V Sloveniji za skrajno desničarsko stranko velja slovenska nacionalna stranka, vendar njen predsednik Zmago Jelinčič opozarja, da ni tako preprosto. "Evropska desnica je nekaj drugega kot slovenska. Evropska temelji na kapitalu, slovenska pa na odnosu do druge svetovne vojne in do Cerkve," je dejal. Ker zagovarja načela NOB in sekularizacijo, se ima SNS v slovenskem smislu za levo stranko. "Kar se tiče kapitala, pa smo desna stranka, saj se držimo pregovora: kdor ne dela, naj ne je," je povedal Jelinčič.

Glede vprašanj, ki definirajo evropske skrajno desničarske stranke, kot so odnos do imigrantov in homoseksualcev, se Jelinčič vsaj deklarativno ne želi pridružiti strankam, h katerim ga prištevajo politični analitiki.

Pri nas moramo zelo paziti Vendar razume nezadovoljstvo z urejanjem imigrantskega vprašanja v zahodnoevropskih državah. "Evropa je naredila nekaj gromozanskih napak. Angleži so vsem državljanom držav Commonwealtha omogočili pridobitev britanskega potnega lista, Francozi so vsem frankofonskim državam omogočili pridobiti francoski potni list. Pri nas moramo zelo paziti," svari Jelinčič. Po njegovem vlada premalo pozornosti namenja velikemu številu Bolgarov in Romunov, ki se naseljujejo na Dolenjskem.

Miheljak ne pričakuje, da bo imigrantsko vprašanje v Sloveniji kaj bolj prisotno v glavah volivcev, ko bodo obkrožali imena kandidatov. Imigrantska problematika je bila večja pred leti. Lahko pa pričakujemo stopnjevanje stališč, če se bo poglabljala gospodarska kriza.