Za Grčijo bo leto 2014 usodno. Če se bodo uresničile jesenske napovedi Evropske komisije, bo letos začetek počasnega okrevanja. A pot iz krize še ni zagotovljena.
Kriza, Evropa in evro, tragedija, drama. Vse to so grške besede in vse te grške besede so bile uporabljene v zadnjih letih, ko se je ta prezadolžena sredozemska država ob izbruhu svetovne finančno-gospodarske krize leta 2008 znašla v hudi krizi.
V letu 2014 znova rast grškega gospodarstva
Po nekaj letih krčenja gospodarstva (najprej je gospodarska rast upadla leta 2008, vrhunec krčenja pa je bilo leta 2011, ko je grški bruto domači produkt padel za kar 7,1 odstotka) naj bi letos grško gospodarstvo prvič znova doseglo rast, sicer skromnih 0,6 odstotka, a vendarle.
Še večjo rast naj bi Grčija dosegla naslednjo leto, in sicer zglednih 2,9 odstotka, kar bo več kot povprečje v evroobmočju (1,7 odstotka) in EU (1,9 odstotka). Bo pa verjetno Grčija, tudi če se uresničijo optimistične napovedi, potrebovala več kot desetletje, da se vrne na predkrizno stanje blaginje.
Počasen upad števila nezaposlenih
Počasi naj bi upadlo tudi število brezposelnih, ki je v času krize zlasti udarilo po mladih. Grčija je v EU trenutno prva na neslavni lestvici držav z največ brezposelnimi. Tik za njo je Španija.
Brez dela je bilo lani 27 odstotka Grkov (in več kot 60 odstotkov mladih Grkov), letos naj bi se številka znižala na 26 odstotkov, naslednje leto pa na 24 odstotkov. To bo še precej več od napovedanega povprečja evroobmočja in EU v letu 2014 in 2015 (evroobmočje: 12,2 in 11,8 odstotka; EU: 11 in 10,7 odstotka).
Proračunski presežek, okrevanje turizma …
Prvi spodbudni znak za Grčijo je bila novica, ki je bila objavljena lani avgusta, da je imela država v prvi polovici leta 2013 prvič po desetih letih presežek v proračunu, in sicer v višini 2,6 milijarde evrov. Spodbudne novice so prihajale tudi s področja turizma, najpomembnejše grške panoge, kjer so zabeležili rast prihodkov, predvsem na račun ruskih turistov.
Spodbudne novice in napovedi so opogumile grškega predsednika vlade Antonisa Samarasa, da je tik pred koncem lanskega leta v televizijskem nagovoru napovedal, da bo Grčija letos izstopila iz programa pomoči, ki sta ji ga odobrila EU in IMF, in ne bo potrebovala novih posojil. Prav tako naj bi Grčija znova stopila na mednarodne finančne trge in s tem znova postala normalna država.
Samaras: Luč na koncu predora. Bundesbanka: Ne še.
Kot je zatrdil, bo v novem letu grški dolg znova označen kot vzdržen, zato ne bo potrebe po novih posojilih in rešilnih sporazumih (trenutni grški javni dolg je 175,2 odstotka BDP). "Luč na koncu predora," je prepričan Samaras.
V tujini niso tako optimistični. Grčija, ki je od leta dobila 240 milijard evrov pomoči, bo po mnenju nemške Bundesbanke tudi letos potrebovala dodatno pomoč, da se izkoplje iz krize.
Krepitev političnih skrajnosti
Še vedno pa je negotovo politično stanje v državi. Grčijo, kjer vlada velika koalicija zmerno desne Nove demokracije in zmerno leve stranke Pasok, maja letos čakajo volitve v Evropski parlament, kjer lahko velik uspeh dosežejo stranke, ki nasprotujejo vladnemu načinu poti iz krize.
Štiriletno zategovanje pasu pod nadzorom trojke, ki zahteva privatizacijo, sprejetje strukturnih reform in reze v javni sektor, je okrepilo podporo strankam na robu političnega prostora. Na levici se je poleg grških komunistov okrepila Siriza, ki jo vodi Aleksis Cipras, na desnici pa desno populistični Neodvisni Grki in še zlasti skrajno desna Zlata zarja.
2
