Obrambna politika je test za Evropo - odločiti se morate, ali hočete mir ali da vas pustijo pri miru, je v Münchnu poudaril francoski predsednik Francois Sarkozy.
Če hočete mir, morate zagotoviti vojaška sredstva, če hočete, da vas pustijo pri miru, ostanite v kotu in tvegajte, da svoje varnosti ne boste mogli več zagotoviti, je opozoril.
"Francija bo ostala vojaška in jedrska sila"
"Francija bo ostala vojaška in jedrska sila," je ob tem pozivu poudaril Sarkozy in s tem ponovno nakazal pripravljenost Francije, da se ponovno vključi v skupno vojaško poveljniško strukturo zveze Nato, iz katere je izstopila pod vodstvom generala Charlesa de Gaulla leta 1966 in s tem pomembno vplivala na nadaljnje usmeritve zavezništva.
Sarkozy pozval k večjim prispevkom za obrambo
Sarkozy je s tem sporočilom tudi pozval članice zveze Nato, naj za obrambno in varnostno politiko prispevajo več. Po dogovoru naj bi si prizadevale za to, da v ta namen namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda, vendar večina tega cilja ne dosega. Veliko jih opozarja, da ta cilj v času finančne in gospodarske krize težko uresničijo.
Ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je v Münchnu predstavil zunanjo politiko administracije Baracka Obame, se je ob tem pošalil, da pozdravlja namero Francije za "popolno sodelovanje v vojaški poveljniški strukturi Nata". Sarkozy namreč tega ni izrecno povedal. Biden je nato Francijo pozval k ponovni vključitvi v vojaško strukturo, češ da je ustanovna in pomembna članica Nata.
"Med EU in Rusijo obstaja problem zaupanja"
Sarkozy je sicer danes ocenil, da Rusija danes ne pomeni vojaške grožnje za EU in Nato. "Med EU in Rusijo obstaja problem zaupanja. Treba je ponovno vzpostaviti zaupanje. Prevzel bom svojo odgovornost za to," je zatrdil francoski predsednik v razpravi, ki sta se je udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in podpredsednik ruske vlade Sergej Ivanov.
Merklova in Sarkozy tudi o obrambnem sodelovanju med državama
Sarkozy je izpostavil tudi pomen obrambnega sodelovanja z Nemčijo. Francija bi po njegovih besedah na svojem ozemlju z veseljem sprejela bataljon nemške vojske v znak zgodovinske geste prijateljstva med državama. Ni pa Sarkozy podrobneje pojasnil, kako naj bi se to zgodilo. Namestitev nemške enote na francoskih tleh sta sicer Sarkozy in Merklova napovedala pred nekaj dnevi.
Francosko-nemška brigada je bila ustanovljena leta 1989 na pobudo tedanjih voditeljev Francoisa Mitteranda in Helmuta Kohla. V brigadi, ki deluje v okviru skupnih sil Eurocorps, je sedaj okoli 2800 nemških in 2300 francoskih vojakov, vendar so za zdaj vsi nameščeni v Nemčiji.
Minister Žbogar o Sarkozyjevem govoru
V današnjih razpravah je minister izpostavil tudi poudarek francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je vprašal, ali Evropa hoče mir ali hoče, da jo pustijo pri miru, nato pa se je na podlagi tega vprašanja razvila razprava. "Ta osnovna razprava je potrebna tudi znotraj EU - ali želimo mir in prispevati k miru ali želimo, da nas pustijo pri miru in da se zapremo za svoje obzidje," je poudaril minister Žbogar.
Kot je bilo po njegovih besedah jasno razvidno tudi iz razprave na konferenci, odgovor na to vprašanje ni preprost. "Javno mnenje v tej krizi ni navdušeno nad večanjem izdatkov za obrambo, k čemur pozivata tako Sarkozy kot ameriški podpredsednik," je ponazoril.
"To je začetek razprave znotraj EU"
"To je začetek razprave znotraj EU," je poudaril minister. "Potrebujemo tako razpravo o strategiji kot o taktiki, to nas čaka in upam, da bo češko predsedstvo tako vodilo v naslednjih mesecih," je sklenil.
Mednarodna varnostna konferenca v Müncnhu je letni tridnevni dogodek, ki se ga udeležijo številni visoki vojaški in politični predstavniki. V Münchnu sta med drugimi tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel.
4
