Zgodba kontroverznega energetskega projekta Severni tok je dobila novo pomembno poglavje. Rusija je namreč v cev Severnega toka spustila prvi plin.
Ta bo po 1224 kilometrov dolgem plinovodu iz Rusije pod Baltskim morjem potoval do Nemčije in bo prve uporabnike predvidoma dosegel konec oktobra ali v začetku novembra.
S klikom na miško je polnjenje cevi s plinom v ruskem kraju Viborg sprožil ruski premier Vladimir Putin, slovesnemu tehnološkemu zagonu plinovoda pa je prisostvoval tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Prav Putin, tedaj še ruski predsednik, in Schröder sta namreč leta 2005 dosegla prvo soglasje glede izgradnje tega plinovoda, ki mu je sprva nasprotovalo več članic EU.
Toliko energije, kot jo ustvari 11 jedrskih elektrarn
Kot je ruski premier pojasnil nekdanjemu nemškemu kanclerju, bo prek plina iz nove cevi Severnega toka mogoče proizvesti toliko energije, kot je ustvari 11 jedrskih elektrarn. S tem se je Putin dotaknil nedavne nemške odločitve, da se do leta 2022 odpove svojemu jedrskemu programu.
Cev vredna 8,8 milijarde evrov
Podpredsednik ruske vlade Igor Sečin je medtem pojasnil, da je danes odprta cev Severnega toka stala 8,8 milijarde evrov.
"Izognili se bomo diktatu tranzitnih držav"
Rusija EU zagotavlja četrtino vse potrebne količine plina, za cev pod Baltskim morjem pa se je zavzela zato, da bi se izognila omejitvam dobave plina, do katerih lahko pride zaradi težav, ki jih ima Moskva s tranzitnimi državami, kot je Ukrajina."Z odprtjem Severnega toka se bomo lahko postopoma izognili diktatu tranzitnih držav," je Putin v ponedeljek dejal na regionalni konferenci svoje stranke, na kateri je nepričakovano napovedal današnji zagon plinovoda. S tem je namignil prav na Ukrajino.
Moskva in Kijev sta se namreč znašla v novem sporu glede cen plina. Zaradi podobnega spora je Evropa leta 2009 že ostala brez ruskega energenta.
Moskva bi sodelovla tudi z Britanci in Francozi
Rusija sicer upa, da bo s plinom iz Severnega toka za kupce pridobila tudi Veliko Britanijo, Francijo in nekatere manjše države, kot je Nizozemska. Moskva namreč verjame, da se bo poraba plina v Evropi v naslednjem desetletju povečala za 200 milijard kubičnih metrov na leto oz. za več kot 50 odstotkov.
55 milijard kubičnih metrov plina na leto
Druga cev Severnega toka bo najverjetneje končana do konca prihodnjega leta. Tedaj bo Rusija prek obeh cevi zagotovila 55 milijard kubičnih metrov plina na leto.
Projekt Južni tok dokončan konec leta 2015
Bolj počasi pa poteka podoben projekt Južni tok, ki naj bi po načrtih potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa en krak skozi Grčijo do južne Italije, drugi pa v Italijo ali čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Po tem plinovodu naj bi prvi plin stekel najhitreje konec leta 2015.
Ukrajina bi plinski zaplet reševala po sodni poti
Ukrajina je pripravljena najnovejši spor z Rusijo glede cen plina, ki ga Moskva prodaja Kijevu, reševati tudi po sodni poti, z arbitražo. Ruski plinski gigant Gazprom medtem vztraja, da Ukrajini plin prodaja po nižji ceni kot mnogim drugim evropskim državam.
"Stališče Rusije je za nas nesprejemljivo"
"Ukrajina ni podrejena Rusiji. Smo neodvisna država," je bil oster ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki je po lanski izvolitvi na položaj sicer veljal za proruskega predsednika. "Stališče Rusije je za nas nesprejemljivo. Če se ne bo spremenilo, se bomo zatekli k mednarodni arbitraži," je dejal v pogovoru za ruski časnik Kommersant.
"Prepričani smo, da so kršili mednarodne sporazume"
"Gradivo, ki ga potrebujemo za sodišče, smo že pripravili. Popolnoma smo prepričani, da so kršili mednarodne sporazume," je povedal Janukovič. Priznava sicer, da gre za ekstremen ukrep, ki pa je po njegovem mnenju potreben, saj se v letu in pol ni ničesar spremenilo.
Ukrajina je minuli teden sporočila, da se želi znova pogajati o določilih pogodbe, ki jo je z Rusijo sklenila januarja 2009. Državi sta takrat vendarle uspeli končati plinski spor, zaradi katerega se je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, soočilo s pomanjkanjem plina.
"Cena za Ukrajino ni pravična"
Ukrajina, ki je zaradi svoje težke industrije močno odvisna od ruskega plina, trdi, da je ta pogodba za njeno gospodarstvo uničujoča. Rusija ji je plin dolgo prodajala po zelo ugodnih cenah, ki pa so v skladu z leta 2009 podpisano pogodbo precej narasle. "Cena za Ukrajino ni pravična. Postavili so takšne pogoje, kot da gre za sovražnika," meni Janukovič.
Na očitke o previsokih cenah plina so se odzvali tudi v Gazpromu. Izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller je pojasnil, da Ukrajini plin prodajajo po nižjih cenah kot številne druge evropske države, na primer Madžarska, Poljska, Romunija in Turčija, tranzit pa da je v Ukrajini dražji kot v Nemčiji. "Naši ukrajinski kolegi so sedli na vlak, ki se imenuje 'poceni ruski plin', sedaj pa ne vedo, na kateri postaji bi izstopili," je dejal in opozoril: "Ne vedo, da lahko končajo v slepi ulici."
2
