Reško pristanišče bi z novo progo prehitelo Koper

Medtem ko se pri nas vse bolj zdi, da bo drugi tir železnice od Kopra do Divače ostal le nerealizirana ideja, se tudi Hrvati ubadajo s problemom železniške povezave med reškim pristaniščem in madžarsko mejo, kar bi Reko lansiralo med najbolj konkurenčna severnojadranska pristanišča.

Toda tudi na Hrvaškem je od idej prek političnih obljub do realizacije težka pot. Z nastopom Kukuriku koalicije je bila železniška povezava med Reko in Botovom ena ključnih investicij, ki so jih napovedovali. Tako kot Pelješki most. A nobena od teh ni bila izpeljana vsaj do začetka gradnje. Tako se zdaj predvsem na Reki bojijo, da bo izgradnja železniške infrastrukture ostala le želja.

Najprej iskali kitajske partnerje Hrvati so projekt zastavili velikopotezno. Poleg dvotirne železnice med Reko in Madžarsko bi razširili tudi reško pristanišče in pozneje na otoku Krku v Omišlj zgradili nove terminale, kar bi pomenilo, da bi tudi na otok Krk zgradili železniški most.

Proga naj bi bila dolga 380 kilometrov, investicija pa naj bi bila ocenjena na 4,6 milijarde evrov. Načrtovano je bilo, da bi bila končana do leta 2025. Zaradi velikosti projekta so Hrvati podobno kot pri avtocestah razmišljali o koncesiji, za kar naj bi se zanimali Kitajci in Nemci.

S Kitajci se je hrvaška vlada celo že začela pogajati, a so od njihovega sodelovanja odstopili, ker naj bi Kitajci zahtevali, da na projektu sodeluje vsaj 60 odstotkov njihovih delavcev. Zato so se Hrvati odločili, da bodo sredstva za izgradnjo pridobili iz evropskih skladov, kar je odobrila tudi Evropska skupnost.

Trenutna vlada le pripravlja dokumentacijo Zato naj bi morala vlada nemudoma v Bruselj dostaviti strateški načrt razvoja do leta 2020, ki bi vključeval tudi modernizacijo železniške infrastrukture. S tem bi lahko črpali nepovratna sredstva evropskih skladov. Evropska skupnost jim je že zagotovila nepovratna sredstva za izdelavo projektne dokumentacije.

Toda lani je po poročanju Večernjeg lista hrvaški minister za regionalni razvoj in fonde Evropske skupnosti Branko Grčić priznal, da vlada le pripravlja dokumentacijo:''Mi pripravljamo temelje za novi investicijski ciklus, ki bo znašal milijarde in milijarde evrov. Vlada, ki bo prišla za nami, pa bo na temelju pripravljene dokumentacije realizirala projekte'' je dejal. Za pripravo take dokumentacije naj bi potrebovali vsaj 36 mesecev.

Vprašljiva ekonomska upravičenost Res pa je, da so se medtem pojavila tudi ugibanja o ekonomski upravičenosti investicije v novo železniško progo, ki bi bila namenjena tudi super hitrim vlakom, ki bi dosegli hitrost do 200 kilometrov na uro. A prvenstveno bi bila za tovorni promet. Po podatkih poročil Hrvaške železnice že obstoječa proga zadostuje za kapacitete reške luke. Namreč leta 2011 so iz vseh treh Kvarnerskih pristanišč, se pravi iz Reke, Reke Brajdica in Bakarja, letno prepeljali 1,7 milijona ton tovora, kar je trikrat manj, kot je zmogljivost obstoječe proge. Po njej bi letno lahko prepeljali pet milijonov ton tovora.

Za novo dvotirno železnico se predvideva minimalna kapaciteta 25 milijonov ton tovora na leto. Kar bi pomenilo, da bi morali zmogljivost pristanišč povečati za vsaj petnajstkrat.

Med hrvaške železnice rekonstruirajo že obstoječo progo med Reko in Zagrebom, zgrajeno leta 1873. Z njeno prenovo bi lahko letno po njej prepeljali deset milijonov ton tovora.