Rasmussen novi generalni sekretar zveze Nato

Z velikim veseljem razglašam, da je danski premier Rasmussen novi generalni sekretar Nata, je naznanil de Hoop Scheffer, ki je Rasmussenu prvi čestital. Vsi voditelji Nata so popolnoma prepričani, da je Rasmussen pravi mož za to mesto, ki se bo sposoben ustrezno soočati z izzivi 21. stoletja, je poudaril.

Na čelu danske vlade znova Rasmussen Kljub večurnim razpravam je dejstvo, da stojiva tukaj, dokaz, da smo našli rešitev tudi za skrbi Turčije, je dodal de Hoop Scheffer. Rasmussen bo položaj novega generalnega sekretarja Nata prevzel 1. avgusta. Prihodnji teden bo odstopil s položaja premiera, nasledil pa ga bo strankarski kolega Lars Loekke Rasmussen, ki je doslej vodil finančne ministrstvo. Novi premier bo že tretji Rasmussen na tem položaju.

Rasmussen: Potrudil se bom upravičiti zaupanje "Globoko sem počaščen," so bile prve besede Rasmussena. "Po svojih najboljših močeh se bom potrudil, da bom upravičil zaupanje svojih kolegov," je poudaril.

"To je zgodovinski dan. Ne samo zato, ker je prvič, da bo ta položaj zasedel Danec, ampak predvsem zato, ker praznujemo 60. obletnico najuspešnejšega mirovnega gibanja, kar ga je svet kdaj videl," je še dejal Rasmussen v prvi javni izjavi po tem, ko je bil izbran za naslednika de Hoop Schefferja.

Ključno vlogo je odigral Obama

Ključno vlogo pri prepričevanju Turčije, naj vendarle podpre Rasmussena, naj bi danes odigral ameriški predsednik Barack Obama. V Ankari so namreč še danes Rasmussenu odločno nasprotovali, ker danski premier v imenu svobode izražanja pred leti ni obsodil karikatur preroka Mohameda v danskem tisku, ki so močno razburile muslimanski svet.

Gül od Obame dobil zagotovilo Turčija je Rasmussena podprla, potem ko je od Obame dobila določena "jamstva", je po poročanju tujih medijev danes v Carigradu povedal turški premier Recep Tayyip Erdogan, vendar ni želel podrobneje pojasniti, kakšna naj bi bila ta zagotovila. Predsednik Abdullah Gül je na Rasmussena pristal, potem ko je od Obame dobil informacije, da bo zagotovil rešitev problemov, na katere je v povezavi s tem opozarjala Turčija. Ameriški predsednik Obama bo sicer v ponedeljek obiskal Turčijo.

Slovenija izrazila podporo Rasmussenu Premier Pahor je povedal, da je Slovenija v petek izrazila podporo Rasmussenu, ki je užival tudi večinsko podporo tudi preostalih članic Nata. "Koristno se mi zdi, da bi bil konsenz dosežen čim prej," je še dejal.

Ob tem je Pahor opozoril, da odložitev te odločitve, ki je bila nato danes vendarle sprejeta, ne bi bila dobra za zavezništvo. "Odložitev te odločitve bi, prvič, pokazala na neenotnost znotraj zavezništva, kar ne bi bilo dobro sporočilo, in drugič, bi verjetno poglobila razprave o različnosti vrednot, ki družijo to zavezništvo, kar spet ni dobro," je menil premier.

Pahor: Slovenija ostaja v Afganistanu

Pahor je sicer ob robu vrha dejal, da Sloveija ostaja prisona v Afganistanu. Slovenija je sicer med državami, ki so najmanj prisotne v Afganistanu, bo pa doma "treba opraviti razgovor o boljšem targetiranju slovenskih misij v mednarodni skupnosti; tam, kjer imamo in obveznosti in naše strateške interese", je dejal.

"Podprli smo načrte" Pahor je potrdil, da so voditelji Nata danes na vrhu dorekli prihodnje ambicije glede vloge zavezništva v Afganistanu. "Izrekli smo podporo načrtom, ki so tako vojaški kot civilni. Slovenija sedaj sodeluje v obeh. Res pa je, da smo med 42 državami, ki so navzoče v Afganistanu, med tistimi, ki so najšibkeje prisotne v tej državi," je dejal.

"Umik bi bil napačno sporočilo" Pri tem je komentiral tudi pobudo Zaresa, da bi se Slovenija umaknila iz Afganistana, v zameno pa prevzela obveznosti Španije, ki se umika iz Kosova. Kot je dejal, "bi bilo napačno sporočilo Slovenije, če bi se sedaj, ko vsi razmišljajo o tem, da se poveča obseg vojaške in civilne navzočnosti v Afganistanu, ki ga očitno zveza Nato in tudi mednarodna skupnost šteje kot ogelni steber stabilnosti in boja proti terorizmu, Slovenija v celoti umaknila".

"Naše misije morajo biti bolje usmerjene" "Že tako smo sedaj na repu držav po obsegu sodelovanja, tako da moramo paziti, da ne gremo predaleč v obsegu našega sodelovanja v vojaških in civilnih misijah v svetu. Te morajo biti veliko bolje usmerjene, moramo pa tudi paziti, da se ne bi povsem umaknili iz teh misij, ker bi to pomenilo, da se umikamo iz obveznosti, ki smo jih prevzeli z vstopom v Nato," je opozoril slovenski premier.

"Kako izpolniti pričakovanja glede na krizo" Med voditelji Nata po besedah predsednika slovenske vlade poteka neformalna razprava, kako izpolniti pričakovanja glede vojaške in civilne navzočnosti zavezništva v mednarodni skupnosti glede na mednarodno gospodarsko in finančno krizo, ki prizadeva vse proračune, tudi slovenskega.

"Slovenija se je odločila, da bo obrambi vzela največ" Kot je pojasnil premier, Slovenija se je odločila, da bo ravno na področju obrambe naredila največji poseg v zmanjšanje proračuna za obrambo, da bi namenila sredstva za druge prioritete. "To seveda na drugi strani vpliva na izpolnjevanje naših obveznosti, zato moramo biti toliko bolj prepričljivi pri tistih misijah, za katere se odločimo. In Afganistan ostaja ena takih misij," je poudaril.

Pahorja spremljata vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

20. avgusta v Afganistan še 15 vojakov

Slovenija ima v Afganistanu trenutno 67 vojakov in enega civilnega strokovnjaka, v času predsedniških volitev, ki bodo 20. avgusta, pa bo od junija do predvidoma decembra napotila še dodatnih 15 vojakov. Sicer pa Slovenija razmišlja predvsem o preoblikovanju svoje misije v Afganistanu, da bi povečala število predvsem civilnih strokovnjakov oz. vojaških inštruktorjev.

"Denar moramo pravilno usmeriti" "Bistveno je, da denar, ki ga vendarle dobimo za naše izdatke, pravilno usmerimo," pa je povedala Jelušičeva. "Tu sta pomembni dve točki: najprej usmeritev v zmogljivosti, ki pomenijo razvoj slovenske vojske, in drugič, da smo prisotni v tistih operacijah, v katerih je res razviden slovenski nacionalni interes. To pa so operacije na Zahodnem Balkanu - v BiH in na Kosovu, pa tudi na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu," je pojasnila.

5000 inštruktorjev za urejenje afganistanskih sil Ministrica je povedala še, da je vrh soglašal, da je potrebna celovita strategija reševanja situacije v Afganistanu, ki vključuje uporabo tako vojaških kot civilnih sredstev in vzpodbujanje razvoja. Vrh Nata je danes sicer sklenil, da bodo ustanovili Natovo misijo urjenja v Afganistanu, ki naj bi pomagala pri urjenju afganistanskih varnostnih sil, predvsem pa naj bi okrepili usposabljanje policistov. Za to naj bi zaveznice namenile okoli 5000 inštruktorjev.

Ugotovili, da je treba poskrbeti za razvoj družbe Pomemben preboj je bil po njenih besedah narejen v ugotovitvi, da je treba poskrbeti za razvoj civilne družbe. Voditelji so se pri tem zavzeli tudi za okrepitev vloge žensk v Afganistanu in tudi zaščite človekovih pravic, predvsem Afganistank, je še povedala Jelušičeva.

"Stabilizacija Afganistana je tudi odgovornost sosed" Prav tako so se voditelji zavzeli za regionalni pristop reševanja vprašanja Afganistana, torej da je treba upoštevati tudi regionalne sile - od Pakistana, Indije, Bangladeša do Rusije in Kitajske. "Ključna sprememba v retoriki glede reševanja Afganistana je bila v tem, da danes nismo več govorili o tem, kako je Afganistan samo odgovornost držav članic Nata, temveč, da je stabilizacija Afganistana odgovornost celotne mednarodne skupnosti, s posebnim poudarkom na sosedah te države in seveda vseh drugih, ki sodelujejo danes v Afganistanu in jih je že 42," je še povedala ministrica.

"Pakistan in Afganistan sta zelo povezana" Vrh Nata je sicer v sklepni izjavi o Afganistanu opozoril, da skrajneži v Pakistanu ogrožajo stabilnost tako v Pakistanu kot v Afganistanu in da sta problema zelo povezana. Zavzeli so se za okrepitev dialoga, da bi okrepili varnost na meji.

"Zahodni Blakan se približuje miru" Pomembno sporočilo vrha Nata pa je bilo po besedah Jelušičeve tudi, da Zahodni Balkan v smislu operacij sploh ni bil v ospredju. "Kar pomeni, da je Zahodni Balkan pravzaprav področje, ki se približuje stabilnosti in miru in v katerem je treba namesto vojaških sil uporabljati vse bolj politično in civilno pomoč, različne razvojne projekte in vse manj govoriti o vojaški podpori," je pojasnila.

"Nenavadno bi bilo, če bi se ogrevali za Kosovo" Tudi sama je menila, da ne bi bilo dobro, če bi Slovenija odšla iz Afganistana in prevzela večjo odgovornost na Kosovu. Kot je napovedala, bo v nekaj mesecih, "mogoče v dveh do treh letih" zagotovo prišlo do bistvenega zmanjšanja vojaške prisotnosti na Kosovu. "V takšni situaciji pa bi bilo precej nenavadno, da bi se Slovenija ogrevala za vojaške baze, ki jih bo verjetno treba že v okviru Kforja samega zapreti," je menila. "Imeti tu prevelike politične ambicije bi bilo v tem trenutku verjetno neprimerna investicija, zlasti ker vemo, da se velik del odgovornosti za stabilizacijo na Kosovu prenaša na evropske sile, na Eulex. Pričakujemo pa, da bo Kosovo počasi vsaj za del varnosti odgovornost prevzelo tudi samo," je še dodala obrambna ministrica.

Obama zadovoljen z zavezo o napotitvi dodatnih sil v Afganistan

Obama je ob zaključku izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo zavezništva, da bo v Afganistan napotilo dodatnih 5000 vojakov. "Vesel sem, da so naši zavezniki v Natu izrazili močno in enotno podporo naši novi strategiji," je izjavil na novinarski konferenci.

Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika Robert Gibbs je pojasnil, da je v številko 5000 vštetih 3000 vojakov, ki bodo v Afganistanu nameščeni za zagotavljanje varnosti med predsedniškimi volitvami. Od tega jih bo 900 prispevala Velika Britanija, 600 Nemčija in prav toliko Španija. Dodatnih 1400 do 2000 vojakov bo na voljo za pomoč pri usposabljanju afganistanske vojske.

"Al Kaida ne bo zlomila Nata" Obama je poudaril, da so nebojne enote v Afganistanu prav tako pomembne kot tiste, ki so neposredno vpletene v boje s talibani. Zagotovil je tudi, da teroristična mreža Al Kaida ne bo zlomila Nata in da bo zavezništvo končalo svojo misijo v Afganistanu. "Smo enotni, močni, ne bodo nas zlomili, končali bomo svojo misijo, da bodo naši ljudje varni," je dejal ameriški predsednik.

Skrbi ga, da bo kriza destabilizirala Zahodni Balkan Ameriški predsednik je tudi izrazil zaskrbljenost, da bi gospodarska kriza destabilizirala Zahodni Balkan. Gospodarsko nazadovanje bi lahko sprožilo politične napetosti, zato mora Nato zagotoviti, da bodo države Zahodnega Balkana prebrodile krize, je dejal. Dejal je še, da je pripravljen prisluhniti in sklepati kompromise z evropskimi partnerji in drugimi državami, pri čemer pa je poudaril, da zaradi tega njegovo prepričanje o izjemnosti ZDA ni nič manjše in dodal, da je ponosen na svojo državo in njeno vlogo v zgodovini, morajo pa biti vse države, vključno z ZDA, pripravljene na kompromise.

Obama je na novinarski konferenci tudi kritiziral novi afganistanski zakon o statusu šiitskih žensk. "Menim, da je ta zakon odvraten," je dejal in dodal, da je njegova administracija svoje stališče jasno povedala afganistanski vladi.

Potrdili zavezo za obnovitev odnosov z Rusijo

Voditelji Nata potrdili zavezo za obnovitev odnosov z Rusijo. Po drugi strani pa so Rusijo pozvali, naj se umakne iz gruzijskih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, ki jih je Moskva priznala kot neodvisni državi, piše v izjavi vrha Nata.

Pahor: Hladne vojne ni več Pahor je v zvezi z odnosi z Rusijo izpostavil, da danes "hladne vojne ni več, obstajajo pa nasprotja, ki jih je treba reševati po diplomatski poti, ob sodelovanju tako Nata kot Rusije". "Slovenija je naklonjena dialogu in iskanju primernih rešitev za nesporazume, ki očitno nastajajo in kar se je pokazalo v Gruziji," je še ocenil premier.

Simbolični sprehod iz Kehla v Strasbourg Voditelji Nata so sicer sklepni dan jubilejnega vrha začeli s simboličnim sprehodom čez most, imenovan most dveh nabrežij, iz Kehla v Strasbourg nad reko Ren in s tem potrdili duh zavezništva. Prizorišči srečanj, sosednji mesti v Franciji in Nemčiji, sta bili za jubilejni vrh izbrani prav zato, da bi poudarili vlogo Nata v Evropi v nedavni preteklosti pri povezovanju mednarodne skupnosti po drugi svetovni vojni in med hladno vojno s ciljem preprečiti nove vojne.

Berlusconi poskrbel za škandal Ob prihodu pred most je z nediplomatskim spodrsljajem veliko pozornosti požel italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je prekršil protokol, se oddaljil od gostiteljice Merklove in skupine voditeljev ter se precej časa pogovarjal po mobilnem telefonu. Pogovarjal naj bi se s predsednikom turške vlade Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je sicer ostro nasprotoval temu, da bi Rasmussen postal novi generalni sekretar Nata.