Prvi dan vrha G8 o pomoči Afriki

"Svet se sooča s tremi sočasnimi krizami - prehransko, podnebno in razvojno. Tesno so povezane med seboj in to je treba upoštevati," je dejal Ban ob robu zasedanja G8 v Tojaku. V ospredju prvega dne vrhunskega srečanja sta poleg številnih dvostranskih srečanj na najvišji ravni predvsem vprašanje, kako povečati obseg in učinkovitost razvojne pomoči najrevnejšim afriškim državam, in boj proti podnebnim spremembam. Srečanje z voditelji afriških držav Voditelji Japonske, Kanade, Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, ZDA in Rusije so se sestali s predstavniki osmih afriških držav. Članice G8 so leta 2005 v škotskem Gleneaglesu obljubile, da bodo pomoč najrevnejšim afriškim državam do leta 2010 povečale za nadaljnjih 25 milijard dolarjev.

Milenijski cilji so uresničljivi Po Banovem mnenju milenijski cilji ZN, objavljeni leta 2000, ki v osmih točkah akcijskega načrta predvidevajo ukrepe za zmanjšanje revščine in izboljšanje zdravstvene oskrbe in izobraževanja v Afriki, ostajajo uresničljivi. Do leta 2010 naj bi za to potrebovali skupno 62 milijard dolarjev, v številnih državah, predvsem v Afriki, pa napredek močno zaostaja za obljubami, je opozoril Ban.

Tudi predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je pozval k takojšnjem ukrepanju glede globalne krize na področju preskrbe hrane. Po njegovih besedah bi nemudoma potrebovali deset milijard dolarjev. Predlagal je ustanovitev sistema za nujne zaloge hrane, ki bi ga usklajevali na mednarodni ravni.

Napredek "obupno počasen" Britanska človekoljubna ustanova Oxfam je države G8 spomnila na obljube o podvojitvi pomoči Afriki do leta 2010, dosedanji napredek pa označila kot "obupno počasen". Nemška kanclerka Angela Merkel pa je spričo naraščajočih cen pogonskih goriv pozvala k večji preglednosti trga energentov.

Ban Ki Moon je ZDA pozval k prevzemu pobude v boju proti podnebnim spremembam. Po njegovem mnenju je to naloga najbolj razvitih industrijskih držav, mednarodna skupnost pa ta korak od ZDA pričakuje. Izrazil je prepričanje, da sta zniževanju izpustov zavezani tudi Kitajska in Indija.

Kitajska še ni pripravljena Nastop kitajskih voditeljev na vrhu G8 poznavalci ocenjujejo kot "samozavesten". Industrijsko razvite države je Peking pred vrhom pozval k ukrepom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Četudi je politično vodstvo boj proti globalnemu segrevanju nedavno opredelilo kot nacionalno nalogo, je tu po mnenju opazovalcev zaznati še najmanj pripravljenosti. Kitajska si je za cilj zadala, da do leta 2010 v primerjavi z izhodiščnim letom 2005 za petino zmanjša porabo energije na juan gospodarske aktivnosti. Kitajska je največji porabnik premoga na svetu, nedavno pa je prehitela ZDA in postala država z največ izpusti toplogrednih plinov.

Kitajska je zahtevala tudi konkretne rešitve za naraščanje cen hrane in nafte, katerih glavno breme naj bi nosile ravno države v razvoju.

Ustanovtev skupine za boj proti globalni prehranski krizi Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ob tem v danes objavljenem pogovoru za japonski časopis Jomiuri povedal, da je dobil mednarodno podporo za svojo zamisel o ustanovitvi skupine za boj proti globalni prehranski krizi, ki bi bila podobna mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC). "Zdi se, da so voditelji držav G8 naklonjeni tej ideji," je Sarkozy povedal za japonski časopis. Dodal je še, da bi voditelji skupine G8 morali odpraviti izvozne omejitve ter tako prispevati k lajšanju globalne prehranske krize.

Vrh spremljajo protesti Vrh G8 spremljajo tudi protesti. Zaradi strogih varnostnih ukrepov je dostop protestnikov do Tojaka, kjer poteka vrhunsko srečanje, onemogočen, zato jih del prebiva v šotorih, približno 30 kilometrov od Tojaka, sicer pa so zbrani tudi v Saporu, ki prav tako leži na otoku Hokaido, kakih 100 kilometrov severno od Tojaka. Dva nedeljska shoda sta sledila sobotnemu, med katerim je prišlo do manjšega spopada s policijo, posledično pa so aretirali štiri ljudi.

Več sto ljudi z vsega sveta se je v soboto zbralo tudi v Maliju, kjer je potekalo odprtje vrha revnih držav, organiziranega kot protiutež vrhu G8. V svojem uvodnem nagovoru je organizatorka Barry Aminata Toure poudarila, da so za podnebne spremembe in mednarodno prehransko krizo v največji meri odgovorne vlade skupine držav G8.

Ob robu vrha G8 prvo srečanje Medvedjeva in Busha Pred vrhunskim srečanjem skupine G8 se je ameriški predsednik George Bush danes prvič srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, odkar je ta maja zasedel predsedniško mesto. Bush je Medvedjeva označil za "pametnega moža", čeprav se nista strinjala glede ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi.

Oba voditelja sta poudarila, da se državi glede nekaterih vprašanj strinjata, glede drugih pa ne. "So teme, pri katerih napredujemo, na primer Iran in Severna Koreja, so pa tudi druge, glede katerih se razhajamo, kot na primer protiraketni ščit in evropske zadeve, pa vendar obstajajo možnosti za dogovor," je povedal ruski predsednik.

Medvedjev je Bushu sicer povedal, da si bo Rusija prizadevala za dialog z Iranom glede njegovega spornega jedrskega programa.

Medtem pa je Medvedjev kot "popolnoma nesprejemljivo" za Rusijo označil postavitev delov protiraketnega ščita v Litvi.

Bush ni podal ocene Medvedjeva Bush je po srečanju sicer ocenil, da je Medvedjev "pameten mož, ki dobro razume stvari". Ob tem pa ni podal podobne ocene kot pred sedmimi leti, ko je na prvem srečanju z nekdanjim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal, da se mu je zazrl v oči, videl njegovo dušo in ga ocenil za vrednega zaupanja.

Medvedjev z Brownom za normalizacijo odnosov

Ob robu vrha sta se srečala tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in britanski premier Gordon Brown. Medvedjev se je zavzel za normalizacijo odnosov med Moskvo in Londonom.

Brown je na pogovorih odprl vsa kočljiva vprašanja, od zapletov glede izpostav British Councila v Rusiji do rusko-britanskega naftnega podjetja TNK-BP.

Odnosi med Londonom in Moskvo so se ohladili Odnosi med Moskvo in Londonom so se občutno ohladili v minulih letih, še posebej pa po zastrupitvi in posledični smrti nekdanjega ruskega agenta in kritika Kremlja Aleksandra Litvinenka jeseni 2006. Rusija zavrača izročitev edinega osumljenca za zastrupitev Veliki Britaniji.

Ruski predsednik se je ob robu vrha G8 srečal tudi z nekaterimi drugimi zahodnimi voditelji.

Medvedjev tudi z Merklovo in Sarkozyjem Medvedjev se je srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero sta izrazila zadovoljstvo nad nemško-ruskimi trgovinskimi odnosi. Medvedjev pa je še menil, da bi bilo dobro, če bi se z Merklovo srečevala pogosteje.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, s katerim se je Medvedjev prav tako sestal, pa je na srečanju obljubil, da bo Pariz storil vse, kar je v njegovi moči, za promocijo hitrega razvoja v zvezi z novim sporazumom o strateškem partnerstvu med Rusijo in Evropsko unijo.