Pravica do posvojitve na sodišču

Te dni je zaslovel lezbični par iz Severne Karoline. Melanie in Vanessa Iris Roy sta na Instagramu objavili svoji fotografiji izpred enega leta in zdaj. Na prvi je noseča Vanessa, na drugi Melanie, ob njiju pa je njun sin Jax. "Žensko telo je čudežno. Upava, da so naše fotografije opogumile ženske za zanositev," je zapisala Melanie, ki je navdušena, da je njihova družina navdih drugim.

Melanie in Vanessa sta iz Amerike, kjer posvojitve otrok pri istospolnih parih niso nič nenavadnega. Istospolne poroke so še vedno prepovedane v nekaj zveznih državah, a prihodnji mesec bo ameriško vrhovno sodišče odločalo, ali bo na federalni ravni uredilo pravico do istospolnih porok in posvojitev. Drugače bi bilo, če bi bili omenjeni iz Evrope. Trenutno je posvojitev otrok v istospolnih skupnostih dovoljena v 19 od 56 evropskih držav. Popolna posvojitev je dovoljena v 14 državah: v Andori, Belgiji, na Danskem, v Franciji, na Islandiji, v Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Norveškem, v Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji, od leta 2017 bo dovoljena tudi v Franciji, na Irskem bodo o tem odločali na referendumu konec maja.

Delna posvojitev, ki pomeni, da partner lahko posvoji biološkega otroka partnerja, je dovoljena v Avstriji, Nemčiji, od leta 2016 bo v Estoniji, Wikipedia pa v to kategorijo uvršča tudi Slovenijo. Na Hrvaškem partner lahko postane skrbnik biološkega otroka partnerja.

Konec maja referendum o družini na Irskem Toda prav irski referendum, ki bo 22. maja, je ponovno odprl debato o tem, ali bi morala Evropska skupnost priznati pravico do posvojitve istospolnim partnerjem kot splošno pravico vseh držav članic.

Kajti tudi na irskem referendumu, kjer se bodo sicer odločali o pravici do porok istospolnih partnerjev, so nasprotniki v ospredje kampanje postavili družino. Kot glavni argument proti postavljajo bojazen, da bi s priznanjem porok istospolni partnerji lahko tudi posvajali otroke. Irski minister za pravosodje Frances Fitzgerald je sicer zatrdil, da je posvojitev otrok že po veljavni zakonodaji omogočena samskim istospolno usmerjenim posameznikom in da bo nov zakon le uredil realnost dogajanja v družbi.

Argumenti nasprotnikov so povsod po Evropi enaki. "Vsak otrok ima pravico, da ve, kdo sta njegova oče in mati, in da ga, če je to mogoče, vzgajata oče in mati," je za irski portal UTV zatrdila Evana Boyle iz organizacije Mothers and Fathers Matter: "Irska vlada namerno omogoča razmere, v katerih bodo otroci prikrajšani za materinsko ljubezen. Smo v položaju, ko se zdi, da so vsi, ki zagovarjajo poroko med moškim in žensko, na napačni strani zakona."

Padli slovaški referendum Enake argumente so pred referendumom letos februarja na Slovaškem navajali slovaški nasprotniki istospolnih partnerstev in posvojitev. Referendum je sicer propadel, saj se ga je udeležilo le 21 odstotkov volivcev, medtem ko je cenzus na Slovaškem polovica volivcev.

A med tistimi, ki so glasovali, je bila večina proti istospolnim porokam in posvojitvam. Tako je bilo tudi zato, ker so podporniki porok in posvojitev pozivali k bojkotu referenduma. V slovaški ustavi je sicer zapisano, da je zakonska zveza mogoča le med moškim in žensko.

Januarja letos je tudi avstrijsko ustavno sodišče razsodilo, da je prepoved posvojitev protiustavna. Lani so posvojitve istospolnih partnerjev dovolili na Finskem, v Luksemburgu in celo na tradicionalno katoliški Malti. Je čas za vseevropsko priznanje?

Ulrike Lunacek, avstrijska evropska poslanka, podpredsednica Evropskega parlamenta, je prepričana, da je treba razmišljati o neke vrste evropski ureditvi. "Družinsko pravo je seveda še vedno v domeni posameznih nacionalnih držav, toda realnost evropske družbe je drugačna. Zaradi mobilnosti in velikega števila večnacionalnih parov bi bilo prav razmisliti o vseevropski direktivi, ki bi urejala poroke in posvojitve partnerjev iz različnih držav, če na primer v državi enega od partnerjev to ni mogoče. Želim, da imajo vsi Evropejci enake človekove pravice," je dejala za portal Debate Europe.

Mimogrede – Ulrike Lunacek so lani na dunajski mavrični paradi napadli s kislino, prav tako pa je dobila 41 tisoč grozilnih elektronskih sporočil.

Nasprotniki enakih pravic do posvojitve vztrajajo, da je to nekaj, o čemer morajo ljudje odločati na referendumu. "O posvojitvah otrok v istospolnih partnerstvih se mora odločati na nacionalni ravni. Ljudje sami morajo odločati o tem, ne elita, sodniki in pravniki, zato je o teh vprašanjih potreben referendum. Pomembno je, da se ljudje sami odločijo o tem, ali bi želeli ohraniti zakon kot zvezo med moškim in žensko," je za isti portal zatrdil Anton Chromik, vodja slovaške Zveze za družino.

Ameriško vrhovno sodišče o prepovedi prepovedi Nacionalno odločanje o posvojitvah istospolnih partnerjev v Evropi je podobno odločanju o tej temi v ameriških zveznih državah. Trenutno so istospolne poroke dovoljenje v 37 ameriških zveznih državah.

Pred enajstimi leti je bil Massachusetts prva država, ki je ukinila zakon o prepovedi istospolnih porok. Tedaj je to podpiralo le 30 odstotkov Američanov, zdaj idejo istospolnih porok podpira 60 odstotkov Američanov.

Pred dvema letoma je ameriško vrhovno sodišče tudi zavrnilo federalni zakon iz leta 1996, ki je termina poroka in zakonec omejeval le na heteroseksualne zveze. Prav te dni, 28. aprila, bodo na sodišču predložili argumente, s katerimi bi zavrnili vse preostale zakone, ki v Združenih državah Amerike prepovedujejo istospolne poroke. Gre za primer proti državam Ohio, Kentucky, Tennessee in Michigan, ki imajo zakone o prepovedi istospolne poroke.

V primeru Ohia želi Jim Obergefell doseči, da priznajo njegovo poroko, ki sta jo z zdaj pokojnim partnerjem sklenila v Marylandu. V primeru države Kentucky partnerja Greg Bourke in Michael DeLeon zahtevata, da zvezna država prizna njuno poroko v Kanadi in omogoči posvojitev njunih dveh otrok. V Tennesseeju Valeria Tanco in Sophy Jesty, ki imata skupaj otroka, zahtevata, da priznajo njuno poroko v New Yorku.

"Boriva se za pravice svojih otrok" V Michiganu se proti prepovedi borita April DeBoer in Jayne Rowse, ki pravita, da se s tem borita za pravice svojih štirih otrok. "S tem bi zagotovili, da bodo najini otroci ostali skupaj, tudi če se kaj zgodi meni ali Jayne," je za ameriške medije večkrat poudarila April DeBoer. Sodišče bo na podlagi argumentov o zadevi, za katero mnogi trdijo, da je revolucionarna, odločilo junija ali julija.

Idejo, da bi se moralo vprašanje istospolnih porok in posvojitev urediti na federalni ravni, je le 72 ur po razglasitvi kandidature za predsednico podprla tudi Hilary Clinton. In to čeprav je še nekaj mesecev pred tem zagovarjala, da je to stvar zveznih držav. Politiki pač.

Evropa se je v tem vprašanju očitno odločila za nacionalno odločanje in spreminjanje vrednot. "Biti moramo novo bitko proti novemu konservatizmu in tako zagotoviti enakost pravic. Prepričana sem, da bi to lahko počasi, a zagotovo dosegli v prihodnjih petih letih," je prepričana Ulrike Lunacek.