Po skoraj natanko dveh letih predčasne volitve v Avstriji

Socialdemokratski kancler Alfred Gusenbauer je krivdo za razpad velike koalicije pripisal ÖVP. Njen predsednik in kandidat za kanclerja Wilhelm Molterer, ki je po 18 mesecih osebno razglasil razpad koalicije, pa vzrok za razpad vidi v zmedi v vodstvu socialdemokratov. Za 183 poslanskih mandatov se potegujejo predstavniki desetih strank, štiri stranke pa se posamično potegujejo v posameznih deželah ali volilnih okrajih. Volišča za okoli 6,3 milijona volilnih upravičencev se bodo zaprla ob 17. uri. Ustanovna seja novega parlamenta mora biti v skladu z avstrijsko zakonodajo 30 dni po volitvah.

Tudi na tokratnih volitvah se obeta tesna bitka med sedanjima koalicijskima partnerjema. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da zelo veliko Avstrijcev zavrača nadaljevanje velike koalicije. Glede na to, da volivci nobeni stranki v javnomnenjskih raziskavah ne dajejo velike prednosti pred ostalimi, so odprte zelo različne možnosti glede tega, kakšna bo nova avstrijska vlada.

Med temami prevladovala draginja Predvolilna tekma je bila dokaj mirna, med temami pa je prevladovala draginja. Novi socialdemokratski prvak Werner Faymann se je s programom petih točk podal v ofenzivo, ÖVP pa s temami, kot sta varnost in tujci, ni prodrla. "Žrtev" predvolilnega boja je predsednik Liberalnega foruma (LiF) Alexander Zach, ki je moral pet dni pred volitvami odstopiti. Javnost je namreč izvedela za lobiranje njegovega podjetja euro:contact za proizvajalca eurofighterjev EADS, čeprav je bil sam proti nakupu letal. Zach sicer ni vodilni kandidat LiF na volitvah. To je ustanoviteljica stranke Heide Schmidt, ki upa na vrnitev v parlament.

Sodeč po eni od zadnjih javnomnenjskih raziskav, ki jo je slab teden pred volitvami objavil avstrijski tednik Profil, naj bi SPÖ dobila 29 odstotkov glasov, sledi ji ÖVP s 26 odstotki. Tretji so svobodnjaki (FPÖ) z 18 odstotki, sledijo Zeleni z 11 odstotki ter Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) z osmimi odstotki. Štiriodstotni prag za vstop v parlament bi lahko presegel še LiF. Pri vprašanju, koga bi volili, če bi bile volitve kanclerja neposredne, se je 23 odstotkov vprašanih odločilo za Faymanna, 16 odstotkov pa za Moltererja.

SPÖ obdržala prednost pred ÖVP Zasluge za to, da je SPÖ obdržala prednost pred ÖVP, mnogi, tako Financial Times, pripisujejo karizmatičnemu Faymannu, ki je na čelu stranke nasledil sedanjega kanclerja Gusenbauerja in naklonjenost volivcev pridobil tudi s programom petih točk, ki ga je avstrijski parlament le štiri dni pred volitvami deloma sprejel. Zaradi nasprotovanja BZÖ je sicer propadel predlog za razpolovitev davka na dodano vrednost za živila. Je pa parlament med drugim glasoval za odpravo šolnin za študente in povišanje pokojnin.

Povolilna kombinatorika bi lahko prinesla sodelovanje katere od obeh velikih strank s svobodnjaki, čeprav je Fayman že zavrnil sodelovanje z FPÖ ali BZÖ, si pa obe veliki stranki predstavljata sodelovanje z Zelenimi. Če bodo ti bistveno izboljšali rezultat prejšnjih volitev, lahko postanejo pomemben igralec pri "koalicijskem pokru".

Molterer: FPÖ ni morebitni partner Molterer je pred volitvami izjavljal, da "načeloma ne izključuje nikogar", da pa FPÖ, ki se poigrava s stališči o izstopu Avstrije iz EU, ni morebitni partner. V preteklosti že vladajoči črno-modro-oranžni trojček (ÖVP-FPÖ-BZÖ) bi lahko zadostno večino dobil tudi tokrat, medtem ko rdeče-zeleno-rumeni trojček (SPÖ-Zeleni-LiF) na to z gotovostjo ne more računati. Ob tem mnogi napovedujejo, da se bosta obe skrajno desničarski stranki okrepili. Sestavo nove velike koalicije spremlja tudi možnost novih predčasnih volitev, ki bi lahko prinesle še dodatno krepitev skrajno desničarskega tabora.

Faymann možnosti nove velike koalicije z ljudsko stranko ni izključil. V primeru, da bo Avstrija dobila novo veliko rdeče-črno koalicijo, pa so po mnenju političnih analitikov dnevi Moltererja na čelu ÖVP šteti. Najverjetneje ga bo nasledila vzhajajoča zvezda v stranki, minister za kmetijstvo in okolje Josef Pröll, za katerega je znano, da zna dobro sodelovati s prvim možem SPÖ, je ocenil FT.

V Avstriji mogoče voliti že s 16 leti Letošnje predčasne volitve v Avstriji prinašajo tudi nekaj novosti. Prvič bodo na zvezni ravni poslance lahko volili volivci, starejši od 16 let. Avstrija je edina država v Evropi, kjer je mogoče voliti že s 16 leti. Po ocenah analitikov naj bi bila ta skupina bolj naklonjena SPÖ kot ÖVP, pritegnil pa naj bi jih tudi desničarski tabor. Prav tako bodo volivci prvič lahko izkoristili možnost oddaje glasov po pošti. Tudi mandat parlamenta so podaljšali na pet let, tako da bodo naslednje volitve, če ne bo predčasnih, jeseni 2013.

Na volitvah 1. oktobra 2006 je SPÖ dobila 35,34 odstotka glasov oziroma 68 poslancev, ÖVP 34,33 odstotka oziroma 66 poslancev, Zeleni 11,05 odstotka ali 21 poslancev, FPÖ 11,04 ali 21 poslancev, BZÖ pa 4,11 odstotka ali sedem poslancev.