Padec Berlinskega zidu je tlakoval pot nemški združitvi

Prelomni dogodek, ki se ga s slovesnostmi ob 20. obletnici v Nemčiji in drugod po Evropi spominjajo že vse leto, je poleg tega znotraj same Nemčije tlakoval pot združitvi tedaj ločene države.

Razpoke v železni zavesti so nastajale že maja 1989 Padec Berlinskega zidu, ki je za močan simbol delitve med Vzhodom in Zahodom veljal vse od svoje postavitve leta 1961, je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so naznanjali padec komunističnih držav. Razpoke v železni zavesi so se med drugim začele kazati že maja, ko je Madžarska začela odstranjevati nadzorni sistem, katerega namen je bil preprečiti vsak poskus bega na Zahod na meji z Avstrijo, junija pa so na Poljskem izvedli prve delno demokratične volitve.

Tudi v sami Nemški demokratični republiki (NDR) so se znanilci mirne novembrske revolucije pojavili že v začetku leta. 15. januarja je v Leipzigu okoli 500 ljudi protestiralo za svobodo mišljenja, zborovanja in tiska. Šlo je za prvo neodobreno zborovanje v NDR v 80. letih minulega stoletja, ki je na nek način predstavljalo začetek ponedeljkovih protestov v mesecih pred padcem Berlinskega zidu.

Sredi leta 1989 je 100.000 ljudi želelo izstopiti iz Vzhodne Nemčije Prebivalci Vzhodne Nemčije so poleg tega imeli dovolj pomanjkanja v svoji predvsem delavsko-kmečki državi in do sredine leta 1989 je prošnjo za izstop iz države vložilo že več kot 100.000 ljudi. Več tisoč Vzhodnih Nemcev je medtem za prebeg na Zahod izkoristilo odprtje madžarsko-avstrijsko meje, spet drugi pa so poskušali v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) priti prek njenih veleposlaništev v Budimpešti in Pragi.

Vedno več prebegov in protestov Prebegi na Zahod so postajali vse številčnejši, protesti pa vse bolj množični. 9. oktobra se je pod sloganom "Mi smo narod" v Leipzigu na protestu proti komunističnemu režimu zbralo najmanj 70.000 ljudi, protesti pa so se po tem datumu razširili na vso državo. V luči tovrstnih razmer so vzhodnonemške oblasti pod vodstvom Egona Krenza, ki je nadomestil dolgoletnega partijskega vodjo Ericha Honeckerja, oktobra sprejele nov zakon o potovanjih.

Naloga, da nov zakon predstavi javnosti, je doletela visokega člana politbiroja Günterja Schabowskega. Na novinarski konferenci 9. novembra je napovedal, da bodo poslej zasebna potovanja v tujino mogoča brez posebnih pogojev. Na vprašanje, kdaj začne nov zakon veljati, pa je negotovo odgovoril: "Kolikor vem, takoj".

Velik naval ljudi je onemogočil kontrole in obmejne straže Nekaj ur zatem se je več tisoč Vzhodnih Berlinčanov zgrnilo proti meji in tamkajšnje varnostnike presenetilo povsem nepripravljene, saj naj bi zakon začel veljati šele naslednji dan. Zaradi ogromnega navala ljudi so bile posamične kontrole nemogoče in obmejna straža, ki naj bi najprej čakala na navodila nadrejenih, je dvignila zapornice. Varnostniki, ki so dotlej vsak poskus prebega v sili morali preprečiti z orožjem, tokrat niso izstrelili enega samega strela.

Čeprav meja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo še ni padla neposredno po padcu zidu in je slednji pomenil šele začetek konca NDR, so dogodki 9. novembra vendarle tlakovali pot težko pričakovani združitvi Nemčije. Ta je bila uradno zaključena šele 3. oktobra 1990. Isto leto je bilo priča demokratičnim spremembam v večini držav vzhodnega bloka.

Konec dolgoletne ločitve je spremljalo navdušenje na obeh straneh Nemčije, večina Nemcev, 86 odstotkov, ponovno združitev države še vedno ocenjuje kot pravilno odločitev. Na vzhodu države je ob tem tega mnenja nekoliko več ljudi - 91 odstotkov - kot na zahodu - 85 odstotkov, razkriva javnomnenjska raziskava nemške televizije ZDF.

Padec komunizma je s sabo odnesel tudi določeno varnost A s tem ko je propad komunističnega režima s sabo odnesel tudi določeno varnost, kot je recimo stalna služba, skoraj dve tretjini prebivalcev nekdanje komunistične države danes ocenjujeta, da je kapitalizem družbo naredil manj pravično.

"Največ koristi je združitev prinesla vzhodu" V luči tega pa, da je bil od leta 1990 velik delež davkoplačevalskega denarja namenjen vlaganjem v vzhodni del države, kar 60 odstotkov prebivalcev zahoda meni, da so v zadnjih 19 letih največ koristi od združitve imeli na vzhodu, ugotavlja raziskava nemške televizije ARD.

Slovesnosti in dogodki potekajo že celo leto Slovesnosti in dogodki, povezani z obeležitvijo 20. obletnice padca Berlinskega zidu, so v Nemčiji in drugod po Evropi potekali vse leto. Vrhunec bodo doživeli v ponedeljek s praznovanjem pri Brandenburških vratih v Berlinu. Med slovesnostjo se bo okoli 1000 poslikanih elementov simboličnega zidu na dolžini poldrugega kilometra prevrnilo kot domine. Na praznovanju s koncerti in ognjemetom po pisanju nemške tiskovne agencije dpa pričakujejo več kot 100.000 ljudi.

Tudi Merklova je na zahod prišla z vzhoda Poleg tega naj bi se nemška kanclerka Angela Merkel skupaj z nekdanjih sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom, ki je z vpeljavo nove politike veliko prispeval k padcu komunističnih režimov, in nekdanjim vodjem poljske Solidarnosti Lechom Waleso sprehodila prek mostu na nekdanji mejni nadzorni točki na ulici Bornholmer. Merklovo na ta prehod, ki so ga 9. novembra odprli kot prvega, vežejo osebni spomini, saj je pred 20 leti prek njega zakorakala v Zahodno Nemčijo.

Berlin bo obiskalo veliko gostov iz tujine Na slovesnosti pričakujejo številne visoke goste iz tujine. Med drugim naj bi Berlin ob tej priložnosti obiskali francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski premier Gordon Brown, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Med gosti bo tudi slovenski premier Borut Pahor.