Četrtek, 15. 1. 2009, 8.17
8 let, 5 mesecev
Obletnica umorov Rose Luxemburg in Karla Liebknechta
Spominu na oba ustanovitelja Komunistične stranke Nemčije (KPD), ki sta umrla med t.i. vstajo spartakovcev, se je na spominski slovesnosti v nemški prestolnici že v nedeljo poklonilo več deset tisoč ljudi. Luxemburgova in Liebknecht sta bila v revolucionarni vihri, ki je po koncu prve svetovne vojne zajela Berlin, voditelja revolucionarnega gibanja in na čelu Spartakove zveze. Ta je bila sprva revolucionarno krilo Nemške socialdemokratske stranke (SPD), ki je verjelo v oblast delavcev in se zavzemalo za uvedbo nemške sovjetske republike, 1. januarja 1919 pa je preraslo v Komunistično stranko Nemčije (KPD).
Komunistični revolucionarni odbor pod vodstvom Liebknechta, ki je bil poslanec socialdemokratske stranke, je v noči na 6. januar 1919 v Berlinu oklical nemško sovjetsko republiko, vlado socialdemokrata Friedricha Eberta pa za odstavljeno. Spartakovci so pozvali k vstaji, ki so jo reakcionarne oborožene enote v tednu med 6. in 13. januarjem krvavo zadušile.
Njunemu spominu se je po navedbah policije že v nedeljo v Berlinu poklonilo 20.000, po navedbah organizatorjev pa 80.000 ljudi, ki so na grobova Luxemburgove in Liebknechta na pokopališču Friedrichsfelde v nemški prestolnici polagali rdeče nageljne. Tradicija polaganja cvetja na njun grob se je začela v Vzhodni Nemčiji, leta 1992 pa jo je oživila neokomunistična Stranka demokratičnega socializma (PDS).
Poleg tega se je v nedeljo v Berlinu zbralo tudi okoli 8000 ljudi, ki so izražali protest proti "kapitalizmu, vojni, protisocialni politiki in ekstremizmu desnice". Kot so sporočili s policije, so se protesta udeležile tudi palestinske skupine, ki so protestirale proti izraelskemu posredovanju na območju Gaze.