Obama napovedal obnovo ZDA

V govoru, ki ga je v 50 minutah prekinilo 65 aplavzov, je opisal prioritete svoje administracije s poudarkom na reševanju gospodarske in finančne krize. "Nocoj želim, da vsak Američan ve naslednje: obnovili bomo, okrevali bomo in ZDA bodo močnejše kot kadarkoli prej," je dejal Obama in nadaljeval z opisovanjem svoje politike ter prioritet v bolj splošnem slogu brez veliko podrobnosti, tako kot je to počel med predsedniško kampanjo zaradi česar si je tudi prislužil primerjave z velikim "komunikatorjem", republikancem Ronaldom Reaganom, ki je prav tako znal z govori navdušiti Američane. Obama je sicer vse, kar je povedal v torek, povedal že velikokrat v prvih 36 dnevih svoje administracije, kakor tudi pred zaprisego.

Gospodarski položaj je zaskrbljujoč V govoru, ki je bil po dekoraciji podoben vsakoletnim opisovanjem položaja v državi, je Obama uvodoma dejal, da želi Američanom govoriti iskreno. Povedal je, da je gospodarski položaj zaskrbljujoč in da ni potrebno vsak dan spremljati statistike in poslušati novic, da bi vedeli, da je kriza. Čeprav je dejal, da ne želi valiti krivde na nikogar, pa je poudaril, da težave niso nastale čez noč in jih čez noč tudi ne bodo rešili.

Polna dvorana ameriškega kongresa s člani obeh domov zakonodajnega telesa, člani kabineta in vrhovnega sodišča, je prvemu temnopoltemu predsedniku Obami, pogosto ploskala, pri čemer je bilo opazno pomanjkanje navdušenja republikancev, ko je govoril o pred kratkim sprejetim zakonom o gospodarski stimulaciji, ki je vreden 787 milijard dolarjev.

Manjkal le pravosodni minister Od članov kabineta v kongresni palači ni bilo le pravosodnega ministra Erica Holdera, ki je bil določen, da prevzame vajeti vlade v svoje roke, če bi vse zbrane v palači doletela katastrofa. Pomanjkanje navdušenja republikancev je bilo opazno tudi, ko je Obama poudaril, da so v časih njegovega predhodnika proračunske presežke porabili za nagrajevanje bogatih z davčnimi olajšavami.

Obama je povedal, da je kriza priložnost za postavitev temeljev dolgoročne blaginje, pri čemer je stimulacijski zakon le prvi korak, ki pa ne bo uspešen, če jim obenem ne uspe rešiti kreditne krize. Američanom, še posebej tistim, ki niso zašli v težave s hipotekarnim dolgom, je prostodušno priznal, da razume njihovo jezo zaradi pomoči tistim, ki so bili manj odgovorni, vendar pa je obenem ponovil, da bo brez sprostitve kreditnih tokov kriza še hujša.

Ni čas za jezo in prepire Poudaril je, da ni čas za jezo in prepire, ampak ukrepanje ter pozval kongres, naj mu pripravi zakon o reformi regulacijskega sistema, da se sedanja kriza več ne ponovi. V gospodarskem delu je omenil tudi težave avtomobilske industrije in dejal, da ne bodo nagrajevali napačnih odločitev, vendar pa pribil, da država, ki je "izumila avtomobil", od njega ne more iti stran.

Za uresničitev zastavljenega je Obama zatrdil, da se bodo morali vsi, tako demokrati, kot republikanci in on sam, odpovedati nekaterim željam in programom, za katere ne bo denarja. "Edini način, da to stoletje spet postane ameriško stoletje, je, da se soočimo s ceno naše odvisnosti od tuje nafte, visokih stroškov zdravstva in šolstva, ki otrok ne pripravijo na življenje ter na gore dolga, ki ga bodo nasledili," je dejal Obama.

15 milijard za razvoj alternativnih energetskih virov Glede energetske politike je napovedal porabo 15 milijard dolarjev letno za razvoj alternativnih virov. Napovedal je porabo za učinkovitejše šolstvo in čeprav ni šel v podrobnosti je demokrate razveselil z vztrajanjem na reformi zdravstvenega sistema pri čemer je dejal, da je že skrajni čas, da uresničijo željo republikanskega predsednika Theodorea Roosevelta in drugih za njim, da vsak Američan dobi dostop do zdravstvenih storitev.

Ob napovedovanju novih vlaganj, ki bodo povečala porabo in primanjkljaj, pa se je Obama zavzel za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja ter dejal, da so njegovi sodelavci že našli za okrog 2000 milijard dolarjev prihrankov v naslednjih 10 letih. Šlo bi naj sicer za črtanje porabe za Irak in ukinitev davčnih olajšav za tiste Američane, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev. Napovedal je ukinitev plačevanja dela kmetijskih subvencij in celo izobraževalnih programov, ki ne delujejo, kar je za demokrata novost.

Stroški za vojne se ne bodo več skrivali Glede zunanje politike je omenil Irak in napovedal skorajšnjo odločitev o "odgovornem" umiku ameriške vojske ter dodal, da bodo prenehali s podeljevanjem pogodb brez natečaja, reformirali obrambni proračun s povišanjem plač vojakom in ukinitvijo oborožitvenih programov iz časov hladne vojne, ki jih več ne potrebujejo. Poudaril je, da ne bodo več skrivali stroškov za vojno v Iraku in Afganistanu, ampak bo njegov proračun po novem vseboval tudi te številke. V skopem delu glede zunanje politike je sicer omenil tudi posredovanje v reševanju krize na Bližnjem vzhodu in ob omembi odločitve, da bo zaprl taborišče za osumljene teroriste v Guantanamu na Kubi, zagotovil, da Amerika ne muči.

Republikanski guverner Jindal uradno zavrnil Obamov govor

Guverner ameriške zvezne države Lousiane Bobby Jindal pa je včeraj podal republikanski odgovor na govor predsednika Baracka Obame v kongresu in v skladu s pričakovanji predsednikovo vodenje gospodarstva opredelil za neodgovorno, ker povečuje porabo.

Jindal je eden tistih republikanskih guvernerjev, ki pravijo, da ne bodo sprejeli dela denarja iz 787 milijard dolarjev vrednega stimulacijskega paketa, ker menijo, da gre pri širitvi podpore za brezposelne za nepotrebno porabo. 37-letni Jindal se sicer omenja kot predsedniški kandidat republikancev leta 2012, stranka pa v njem vidi možnost širitve svoje baze, saj je sin indijskih priseljencev.

Newyorška senatorja bi vzela zavrnjen stimulacijski denar

Večina guvernerjev, tudi republikancev nima nobenih težav s sprejemanjem zveznega proračunskega denarja. Med prvimi je to povedal guverner Kalifornije republikanec Arnold Schwarzenegger, katerega država je v hudi proračunski krizi. Schumer in Gilibrandova sta Obami sporočila, da bosta vzela za New York ves višek, ki ga bodo drugi zavrnili, ker ga bodo v New Yorku znali s pridom porabiti.