Ob prvem svetovnem humanitarnem dnevu pozivi k zagotovitvi varnosti

Unicef in EU sta ob tem izpostavila pomen zagotovitve varnosti človekoljubnih delavcev, ki se soočajo z vse večjimi tveganji. Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) je poudaril, da je bilo lani kar 260 humanitarnih delavcev ubitih, ugrabljenih ali resno poškodovanih v nasilnih napadih, kar je največ doslej. EU pa je izpostavila, da je bilo letos ubitih že 69 humanitarnih delavcev.

"Napadi na humanitarne delavce imajo dvojni negativni učinek" Po oceni Unicefa imajo tovrstne grožnje in napadi dvojni negativni učinek. Ubiti in ranjeni so ljudje, katerih edini motiv je pomagati drugim, posledično pa je zaradi napadov zmanjšana tudi pomoč, ki je ključna za preživetje civilistov, med katerimi je mnogo žensk in otrok. V preteklem desetletju se je namreč število ljudi, ki so jih prizadele katastrofe, potrojilo in sicer na povprečno 211 milijonov ljudi letno, med katerimi ženske in otroci predstavljajo 65 odstotkov vseh prizadetih.

Vsa svetovna prizadevanja morajo biti zato usmerjena v zagotavljanje varnosti humanitarnih delavcev, ki s svojim delovanjem rešujejo življenja. Vsaka grožnja njihovi varnosti po svetu pa je nedopustna, poudarja Unicef v sporočilu za javnost.

Čeprav krizne razmere postajajo vse bolj kompleksne in njihovi vplivi še bolj uničujoči, Unicef poudarja, da ostaja zavezan zagotavljanju pomoči in preživetja otrokom ter zaščiti njihovih pravic v vseh okoliščinah, ne glede na to, kako zahtevne so. Otrokom po svetu zagotavlja ustrezno prehrano, zdravstveno oskrbo, dostop do čiste pitne vode in ustreznih sanitarij, osnovno izobraževanje ter zaščito v posebno težkih okoliščinah.

Varnost humanitarnih delavcev je vse bolj ogrožena Evropska unija je prav tako opozorila, da sta dostop humanitarne pomoči in varnost humanitarnih delavcev vse bolj ogrožena. Evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Karel De Gucht je zato ob tej priložnosti naslovil poziv državam, naj ne škodujejo civilistom in človekoljubnim delavcem, ki jim skušajo pomagati. "Načela in vrednote človekoljubne pomoči - humanost, neodvisnost, nevtralnost in nepristranskost - bi morala ščititi človekoljubne delavce in jim omogočiti nemoteno delovanje v prizadevanjih za spopadanje s trpljenjem po svetu," je, kot so sporočili iz Bruslja, poudaril komisar.

Spomnili so, da ima Evropska komisija prek svojega urada za humanitarno pomoč Echo stalna regionalna predstavništva v prestolnicah šestih držav (Senegal, Kenija, Jordanija, Indija, Tajska, Nikaragvi). Svoje osebje ima stalno nameščeno v več kriznih žariščih po svetu in tesno sodeluje s partnerskimi organizacijami, kot so specializirane agencije ZN, Mednarodnim Rdečim križem in Rdečim polmesecem ter nevladnimi organizacijami.

Skupaj zagotavljajo razdelitev pomoči civilistom na nepristranski in nediskriminatoren način. Evropska komisija pa je ena od največjih donatork pomoči na svetu. Tako je samo lani namenila skoraj milijardo evrov za humanitarne programe v več kot 70 državah.

Chanova: Narašča število potreb po nujni pomoči Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan pa je opozorila na naraščanje števila potreb po nujni pomoči, hkrati pa tudi ponovila odločenost organizacije, da pomaga in da je čimprej tam, kjer je potrebna. "Sledimo človekoljubni obvezi, podprti z jasnimi načeli pomoči razseljenim, ranjenim in tistim, ki potrebujejo hrano, vodo, zatočišče in osnovno zdravstveno pomoč," je poudarila v sporočilu za javnost.

Generalna skupščina ZN je izbrala 19. avgust zaradi bombnega napada na sedež Združenih narodov v hotelu Canal v Iraku leta 2003, v katerem je bilo ubitih 22 ljudi, med njimi takratni visoki komisar ZN za človekove pravice in posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN Kofija Annana v Iraku Sergio Vieira de Mello. Med ubitimi je bil tudi Christopher Klein Beekman, koordinator Unicefovih programov v Iraku. Po tem napadu so Združeni narodi umaknili svojo misijo iz Iraka in s tem iz vojne, ki ji je Annan nasprotoval, ker v razmerah brez varnosti ni bilo mogoče delati.

Pobudo za obeležitev dneva je med drugim dala fundacija, ki nosi ime po pokojnem de Mellu, izjemno priljubljenem uradniku ZN iz Brazilije, med glavnimi sponzorji resolucije pa je bila Švedska. Praznik ima trojni namen. Gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela po svetu izgubili življenja. Prav tako gre za izrek priznanja vsem humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo ter krepitvi zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja.

V Ženevi osrednja slovesnost ob svetovnem humanitarnem dnevu Resolucija nalaga državam članicam ZN in celotnemu sistemu svetovne organizacije, da dan počastijo na primeren način. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Ženevi, na sedežu ZN v New Yorku pa bodo odprli fotografsko razstavo.

V Ženevi bodo pripravili bogat kulturni program, z govori pa bodo nastopili med drugim generalni direktor Urada ZN v Ženevi Sergej Ordžonikidze, visoki komisar ZN za begunce Antonio Guttieres ter de Mellova vdova Annie Vieira de Mello. Na sedežu ZN v New Yorku pa bodo odprli fotografsko razstavo o humanitarnih delavcih na terenu. Ob otvoritvi bosta govorila generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in pomočnica za humanitarne zadeve Catherine Bragg. Razstava bo odprta do 9. septembra.