Po napovedih se bo prebivalstvo v Nemčiji zaradi padanja števila rojstev v prihodnosti precej zmanjšalo. V tem primeru Nemčija ne bo več najmočnejše evropsko gospodarstvo.
V Nemčiji pada število rojstev od srede 60. let prejšnjega stoletja. Nazadovanje rojstev so nadomestili z naraščanjem zaposlovanja starejših in žensk, zlasti starejših. Zaradi teh ukrepov kljub manjši rodnosti ni bilo pomanjkanja delovne sile, ampak se je celo povečala ponudba delojemalcev v zadnjih letih.
Nemcem grozi gospodarski zaton
Ne bo pa tako ostalo za vedno, že v prihodnjih letih se bodo učinki demografskega preobrata vse močneje kazali na trgu dela, opozarja Joachim Möller, direktor inštituta za raziskavo trga dela in poklicev (Instituts für Arbeitsmarkt- und Berufsforschung – IAB).
Kot piše avstrijski gospodarski tednik Format, Nemčiji grozi, da bo zato v prihodnosti izgubila položaj najmočnejšega evropskega gospodarstva. Prav tako ji grozi, da se bodo morali Nemci sprijazniti z nižjo blaginjo, kot jo uživajo zdaj.
Prebivalstvo narašča le zaradi priseljevanja
Lani se je sicer število prebivalcev Nemčije po pred dnevi objavljenih podatkih nemškega zveznega urada povečalo za 196.000 oseb oziroma za 0,2 odstotka, na 80,5 milijona, kar je največji prirast prebivalstva po letu 1992. Demografi in statistiki ugotavljajo, da prebivalstvo narašča le po zaslugi priseljevanje, saj je stopnja smrtnosti še vedno višja od stopnje rodnosti.
V Nemčijo se je lani priselilo 370.000 več ljudi, kot se jih je odselilo iz nje. Največ priseljencev je prišlo iz Poljske (184.000), Romunije (117.000), Bolgarije (59.000), Madžarske (55.000), Italije (45.000), Španije (38.000) in Grčije (36.000). Strokovnjaki dvomijo, da bo v prihodnosti priseljevanje še tako močno.
Francija in Velika Britanija lahko v prihodnosti prehitita Nemčijo
Ekonomist Wido Geis z Inštituta nemškega gospodarstva (IW) opozarja, da lahko konec krize v južnoevropskih državah povzroči, da se bodo številni priseljenci vrnili domov ali našli delo v državah, ki bodo izplavale iz krize. Kljub priseljevanju se bo po napovedih nemško prebivalstvo do leta 2060 zmanjša na 70 milijonov. V tem primeru je mogoče, da bosta Francija in Velika Britanija po gospodarski moči prehiteli Nemčijo.
Po napovedih IAB bo imelo nemško gospodarstvo leta 2025 na razpolago za okoli 6,7 milijona manj delavcev kot leta 2008. Če se bo trend nadaljeval po letu 2025, bo do leta 2050 skupaj primanjkovalo dvanajst milijonov delavcev, poudarja raziskovala IAB Doris Söhnlein. Vse manj bo delavcev, na drugi strani bo naraščalo število upokojencev. Na sto zaposlenih bo tako po napovedih od 63 do 67 upokojencev, dvakrat več kot leta 2008.
Ukrepi, ki bi preprečili padec gospodarstva in blaginje
Gospodarstvo zahteva ukrepe. Weis opozarja, da v Nemčiji že zdaj primanjkuje strokovnjakov v naravoslovno-tehničnih panogah, zato bo treba okrepiti priseljevanje in izkoristiti vse znotrajnemške potenciale. Zmanjšati je treba število mladih, ki ne dokončajo šolanja, povečati naložbe v izobraževalni sistem, bolj povezati družino in poklic, več mater hitreje integrirati v poklicno življenje in povečati zaposlovanje starejših.
Nekateri že dejavno delajo za to: Zvezna agencija za delo je tako začela akcijo Službe za starše (nem. Jobs für Eltern), s katero želijo na trg dela spraviti starše šoloobveznih otrok, ki dobivajo socialno pomoč v okviru programa Hartz-IV. Kot je povedal podpredsednik agencije Heinrich Alt za Leipziger Volkszeitung, bodo v podjetjih intenzivno oglaševali, da samohranilke hitreje dobijo novo priložnost.
Vse več starejših Nemcev opravlja tako imenovani mini-job oziroma malo delo. Jeseni 2012 se je z njim ukvarjalo več kot 812.000 Nemcev. Od leta 1999 se je število upokojencev, ki delajo tudi po upokojitvi, podvojilo. Vse več upokojencev dela tudi polni delovni čas, pri čemer niso všteti samozaposleni upokojenci.
1
