Sobota, 1. 5. 2010, 13.25
9 let, 1 mesec
Največji grški mesti v znamenju protestov

Z reformami naj bi si Grčija zagotovila pomoč evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V Atenah naj bi po različnih ocenah protestiralo med 15.000 in 17.000 ljudi, predvsem članov vplivnega sindikata javnih uslužbencev ADEDY in simpatizerjev komunistične stranke. V Solunu naj bi bilo protestnikov približno 5000.
Oblasti se bojijo nasilnih protestov
Oblasti in poznavalci se bojijo, da bo popoldne prišlo do nasilja večjih razsežnosti, saj ima Grčija dolgo zgodovino nasilnih protestov. Nazadnje je pred leti prišlo do pravega izrednega stanja, ko so se protestniki zaradi smrti mladoletnika, ki je bežal pred policisti, dneve spopadali s silami reda.
Sindikati tako v luči novih drastičnih varčevalnih ukrepov, ki bodo izrazito prizadeli standard Grkov, že pozivajo k uporu. Če je vlada v Atenah na začetku še uživala večinsko podporo ljudi pri njenih prizadevanjih, sedaj kar polovica vprašanih v nedavni raziskavi napoveduje, da bo šla v primeru še večjega zategovanja pasu na ulice. Prevladuje namreč mnenje, da navadni državljani ne bi smeli plačevati za odpravljanje posledic krize.
Na ulicah tudi zdravniki
Protestom so se pridružili tudi zdravniki, zato v bolnišnicah dela le osebje v urgenci. Stavke se v Grčiji v zadnjih tednih vrstijo kot po tekočem traku, za prihodnjo sredo pa sindikati znova napovedujejo nove stavke. S ponedeljkom naj bi vsak dan za štiri ure stavkali tudi šolniki.
Grška vlada naj bi nove varčevalne in reformne ukrepe objavila v nedeljo, že sedaj pa je jasno, da bo šlo za bolečo prilagoditev, ki bo prizadela predvsem doslej zaščiten javni sektor. Ta je v Grčiji prenapihnjen in neučinkovit. Tudi ostale Grke najverjetneje čakajo leta stroge discipline, če se želijo izogniti uničujoči dolžniški krizi in gospodarski depresiji.