Reševanje avstrijske banke Hypo, ki posluje tudi v Sloveniji, bi lahko avstrijske davkoplačevalce stalo kar 17 milijard evrov. Do zdaj je avstrijska vlada govorila le o pomoči banki do 5,4 milijarde.
Po poročanju avstrijskega časnika Der Standard je Avstrijska nacionalna banka (ANB) izdelala poročilo z novimi izračuni o tem, koliko denarja bo morala država še dati za propadlo banko Hypo Alpe Adria.
Trije scenariji reševanja banke Hypo
Ta je zaradi agresivnega širjenja, tudi v naši državi, prišla v težave in je bila leta 2009 podržavljena, ker njen takratni največji delničar, BayernLB, ni več hotel metati denarja v ta finančni sod brez dna. EU je Avstriji dovolila več kot deset milijard evrov pomoči, pri čemer mora banka do konca leta 2015 prodati svojo poslovno mrežo.
Optimistični scenarij: do 6,2 milijarde evrov
Poročilo ANB sestavljajo trije scenariji: optimistični, malo manj optimistični in najhujši scenarij. Po optimističnem scenariju, ki ima desetodstotno verjetnost uresničitve, bo morala letos država dati za sanacijo banke 4,2 milijarde evrov in v prihodnjih letih še dve milijardi. Torej skupaj 6,2 milijarde.
Malo manj optimistični scenarij: do 11,5 milijarde evrov
50-odstotno verjetnost uresničitve ima malo manj optimistični scenarij, po katerem bo za Hypo Alpe Adria potrebnih do 11,5 milijarde evrov. Letos in prihodnje leto od 7,5 milijarde do devet milijard evrov, potem pa še 2,5 milijarde.
Najhujši scenarij: do 17 milijard evrov
Po najhujšem scenariju, ki ima 40-odstotno verjetnost uresničitve, pa bo za Hypo Alpe Adria potrebnih kar 17 milijard evrov davkoplačevalskega denarja: 8,5 milijarde letos in prihodnje leto in od sedem do 8,5 milijarde za leti 2015 in 2016.
Najhujši scenarij bo po izračunih avstrijskih centralnih bankirjev postal resničnost, če bo šlo res vse po zlu. Da bo prodaja banke in premoženja prinesla izgubo in da Koroška, ki je prevzela poroštvo do banke v višini 14 milijard evrov, te obveznosti ne bo mogla izpolniti.
Najprej zanikanje, nato …
ANB je sicer sprva zanikala, da sploh obstaja takšno poročilo (bilo naj bi samo v štirih izvodih), nato pa je predsednik nadzornega odbora banke Philip Reading demanti relativiziral z izjavo, da poročilo ne obstaja v "takšni obliki".
Kot piše avstrijski tednik Format, naj bi bila avstrijski kancler Werner Faymann in avstrijska finančna ministrica Maria Fekter o vsebini poročila seznanjena le ustno. Skrbi naj bi predstavljalo predvsem delovanje banke v Sloveniji in Italiji.
Maja letos je Hypo Alpe Adria že prodal svoj avstrijski del, Hypo Alpe Adria Avstrija (HBA), indijskemu holdingu Anadi Financial Holdings za 65,5 milijona evrov. To je občutno manj, kot je knjižna vrednost.
Banka pa mora prodati oziroma reprivatizirati še hčerinske družbe v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, BiH, Srbiji in Črni gori, kar bo verjetno težja naloga.
1
