Na Norveškem se zmaga na volitvah obeta desni opoziciji

Štirim opozicijskim strankam bi lahko uspelo osvojiti parlamentarno večino in na čelu države naslediti levo koalicijo pod vodstvom premiera Jensa Stoltenberga, ki vlado ene najbogatejših držav na svetu vodi od leta 2005.

Stoltenberg, čigar Laburistična stranka vodi vladno koalicijo s Socialistično levo stranko in Sredinsko stranko, se lahko pohvali z več dosežki, ki jih je država dosegla v zadnjih štirih letih. Med drugim je z nafto in zemeljskim plinom bogata država, ki je poleg tega že več let po indeksu človekovega razvoja Združenih narodov na samem vrhu lestvice, bolj kot ne brez posledic izšla iz gospodarske krize.

Najnižja stopnja nezaposlenosti v Evropi

Po kratki recesiji se skandinavska država danes lahko pohvali z najnižjo stopnjo nezaposlenosti v Evropi - ta je avgusta obstala na treh odstotkih. "To ni naključje. To je zato, ker se je vlada zavzela, sprejela učinkovite ukrepe in naredila vse, da bi pomagala Norveški, da iz krize izide nepoškodovana," je dejal Stoltenberg.

A kljub dosežkom njegovo vlado na volitvah čaka težek boj. Čeprav javnomnenjske raziskave Laburistični stranki napovedujejo prvo mesto z okoli 32 odstotki osvojenih glasov, bi večina v parlamentu, stortingu, lahko pripadla štirim desnim opozicijskim strankam, med katerimi se populistični Stranki napredka, ki je že sedaj največja opozicijska stranka, obeta nekaj več kot 20 odstotkov glasov in s tem drugo mesto.

Naporna pogajanja o oblikovanju koalicije?

Stranka pod vodstvom predsednice Siv Jensen si glasove volivcev - teh je na Norveškem 3,5 milijona - pridobiva predvsem z obljubami o znižanju davkov in večjih javnih vlaganjih. Temu so pridružili še obljube o tem, da bodo omejili priseljevanje in ustavili, kar imenujejo "vtihotapljena islamizacija".

Kljub temu pa, da bi se lahko zaradi morebitnega uspeha desnih strank sedanja vlada morala posloviti od položaja - desne stranke naj bi po nekaterih raziskavah v 169-članskem parlamentu zasedla 87 sedežev, sedanja leva koalicija pa 81 -, desni blok še zdaleč ni enotna skupina. Kot kažejo njihove izjave, bi stranke v primeru osvojitve parlamentarne večine čakala naporna pogajanja o oblikovanju koalicije in težavna usklajevanja programa.

Zastoj pri oblikovanju desne koalicije bi lahko koristil Stoltenbergu

Obe desnosredinski stranki, Krščanskodemokratsko stranka in Liberalna stranka, ki jima raziskave skupno napovedujejo okoli deset odstotkov podpore, sta namreč že vnaprej zavrnili sodelovanje s Stranko napredka v koaliciji, ki bi poleg njih vključevala še Konservativno stranko, ki naj bi prejela okoli 15 odstotkov glasov. Jensnova je po drugi strani izključila podporo vladi, ki ne bi vključevala njene stranke.

Zastoj pri oblikovanju desne koalicije bi lahko koristil prav Stoltenbergu, ki bi vodenje države lahko nadaljeval na čelu manjšinske vlade. Slednje so sicer na Norveškem zelo pogoste.

Norveška se ne bo priključila EU

V predvolilni kampanji je tako eno osrednjih tem predstavljala razprava o tem, kdo bi lahko sklenil koalicijo s kom, medtem ko so bile nekatere ponavadi bolj vroče teme, kot sta članstvo Norveške v Evropski uniji in vojaška prisotnost države v Afganistanu, tokrat odrinjene na stranski tir.

Tako sedanja leva koalicija kot največja opozicijska stranka, Stranka Napredka, sta se vprašanju članstva Norveške v EU med kampanjo skorajda povsem izognili. Koalicija je glede tega v svoj skupni program zapisala le: "Naše sodelovanje temelji na dogovoru, da se Norveška ne bo priključila EU."