Mušaraf odpravil izredne razmere v Pakistanu

Minister za informiranje Nisar Memon je sporočil, da je Mušaraf izredne razmere odpravil s podpisom odloka in ob tem dodal, da bodo parlamentarne volitve, ki bodo "svobodne, poštene in nepristranske", utrdile vrnitev demokracije v državo. Kritiki opozarjajo pred nedemokratičnimi volitvami Mušaraf se sicer še vedno sooča s kritikami doma in iz tujine, da volitve ne bodo demokratične. Mušaraf, ki ima podporo ZDA, je namreč razburkal politično javnost in sprožil resne dvome v poštenost volitev, na katerih bodo izvolili novo vlado, potem ko je 3. novembra uvedel izredne razmere. Kasneje je obljubil, da jih bo odpravil še pred uradnim začetkom volilne kampanje 16. decembra, kar je danes tudi storil.

Med izrednimi razmerami ustava začasno ni bila veljavna, priprl je več tisoč pripadnikov opozicije, odpustil je več deset sodnikov, ki mu niso bili naklonjeni, uvedel pa je tudi nove stroge omejitve medijem, ki so sicer ostale v veljavi. Mediji tako več ne morejo o dogodkih poročati v živo, ne smejo pa niti objaviti ničesar, kar bi bilo "obrekovanje" Mušarafa ali vojske.

Prepričil zaroto ali načrtoval čistko?

Mušaraf je uvedbo izrednih razmer upravičil s tem, da je preprečil "zaroto" sodnikov vrhovnega sodišča proti njemu in da bi preprečil politični kaos ter vse večje nasilje, ki bi zavrlo boj proti islamskim skrajnežem. Opozicija meni, da je bil dejanski razlog želja po izvedbi čistke med sodniki.

Izredne razmere uvedel zato, da bi Pakistan zaščitil pred uničenjem

Mušaraf je kasneje v televizijskem nagovoru pojasnil, da je izredne razmere kot sredstvo v sili uvedel zato, da bi Pakistan zaščitil pred uničenjem. "Sedaj smo preprečili zaroto, tako da bodo volitve 8. januarja potekale na pošten in pravičen način," je v 20-minutnem nagovoru povedal Mušaraf in dodal, da se država še vedno nahaja v kritičnem obdobju. Politične stranke je zato pozval, naj ne povzročajo težav.

Tik pred odpravo izrednih razmer je sicer Mušaraf v petek sprejel več dopolnil ustave, med drugim tudi tega, da parlament ne bo več mogel oporekati zakonitosti uvedbe izrednih razmer. Z dopolnili je tudi zapečatil upokojitev vrhovnih sodnikov, vključno z bivšim predsednikom vrhovnega sodišča Iftiharjem Čaudrijem, ki so zavrnili ali niso bili povabljeni k podpisu nove zaprisege po uvedbi izrednih razmer. Odpustitev Čaudrija marca letos je sicer povzročila množične proteste v državi, nato pa večmesečne politične pretrese.

Mušaraf je potem z novo prisego potrdil novo vrhovno sodišče, ki ga sedaj vodi Abdul Hamid Dogar.