Makedonska policija bo morala kmalu dati jasne odgovore o napadalcih

Če je res, da za krvavim koncem tedna v Kumanovu v Makedoniji, v katerem je bilo ubitih osem policistov in najmanj 14 oborožencev, več deset pa naj bi jih aretirali, stoji skupina od 50 do 70 terorističnih napadalcev, to poraja vrsto vprašanj.

Eno od pomembnejših je vprašanje nacionalne varnosti – kako se je lahko tako velika skupina ljudi povsem neopaženo infiltrirala v državo. "Gre za zelo resno zadevo, saj lahko s takšno skupino resnično destabiliziraš državo, pa ne le države, temveč tudi sosede v regiji," nam je zatrdil dober poznavalec varnostnih razmer na Balkanu, ki ni želel biti imenovan.

Prepričan je, da bo morala zato makedonska policija v zelo hitrem času dati zelo jasne odgovore o identifikaciji napadalcev. "Sploh ker se govori, da naj bi ti ljudje imeli kriminalno teroristično preteklost, borili naj bi se v Siriji," pojasnjuje sogovornik.

Azem Vlasi: Scenarij so pripravile tuje obveščevalne službe s podporo aktualne oblasti Zakaj ravno zdaj, se v bosanskem Oslobođenju sprašuje v obdobju Slobodana Miloševića zaradi kontrarevolucionarnih aktivnosti obsojen Azem Vlasi, ki ga je branil odvetnik Peter Čeferin.

Odvetnik Vlasi kot poznavalec razmer v regiji meni, da gre za scenarij, ki naj bi ga pripravile tuje obveščevalne strukture s podporo makedonske oblasti, uperjen pa naj bi bil proti Albancem in makedonski opoziciji.

Opozarja namreč, da ti napadi največ škode povzročajo prav Albancem v Kumanovu in tudi širše. "Albanci v Makedoniji v tem trenutku ne potrebujejo nobenih oboroženih spopadov, ne v bližini mej ne na območju sosednjih držav. Škodo ima tudi opozicija, ta je v zadnjem obdobju na površje privlekla veliko umazanega perila zdajšnje oblasti, razmere pa koristijo vladi, ki tako preusmerja pozornost," je povedal Vlasi.

Tisti Albanci, je prepričan, ki so izzvali oborožene akcije, delajo v imenu nekih interesov, vendar pa najmanj v interesu Albancev, je še prepričan.

Svete: Incident lahko sproži željo po spremembi meja "Vlasijeva izjava je smiselna, ko pravi, da to za Albance ni ugodno. Če bi v mednarodni javnosti obveljali za teroriste, bi se jim lahko zgodilo podobno kot Čečenom, ki so svoj položaj s terorističnimi akcijami oslabili," pravi profesor na oddelku za obramboslovje na FDV Uroš Svete.

Varnostne razmere v Makedoniji imajo lahko posledice tudi za nacionalno varnost širše regije, odvisno od tega, kako daleč se bo incident razširil, saj se lahko v skrajnem primeru odprejo vprašanja sprememb meja, pravi Svete.

"V Makedoniji naj bi živelo okoli 30 odstotkov Albancev, še vedno je živa tudi ideja, da bi bili vsi Albanci bili združeni v eno državo," je prepričan sogovornik.

Makedonija še vedno ni integrirana v EU in Nato Svete opozarja tudi na vprašanje Makedonije, ki zaradi blokade Grčije še vedno ni integrirana v Evropsko unijo in Nato, kar bi lahko zagotavljalo ozemeljsko celovitost, "zato je takšno državo veliko lažje destabilizirati".

Apetiti po spremembi meja prihajajo z vseh strani Makedonije, in sicer tako iz Črne gore, s Kosova kot iz Srbije; v teh državah so se težave že v preteklosti reševale z vojnami, dodaja Svete.

Težave za Slovenijo: begunci in naložbe v Makedoniji V prvem delu sicer neposredne ogroženosti nacionalne varnosti v Sloveniji ne vidi, če pa bi se zadeve zaostrile, ima lahko spor posledice tudi za našo državo. Svete opozarja predvsem na dva vidika; znova bi se pojavilo vprašanje beguncev, zaplete pa se lahko tudi v gospodarstvu, vsaj kar zadeva slovenske naložbe v Makedoniji.

Lahko najdemo povezave albanskih skrajnežev z dogajanji v BiH? Obstaja možnost, pravi naš vir, da so se albanski skrajneži v Siriji srečali z bosanskimi skrajneži, vendar pa ima BiH dovolj svojih težav, ki jih mora rešiti. "Povezava med enimi in drugimi, kar bi lahko povzročilo destabilizacijo regije, je malo verjetna," dodaja vir.

V BiH povezave z napadi v Makedoniji za zdaj še ne vidijo V BiH po naših informacijah sicer že vse od napada na policijsko postajo v Zvorniku izvajajo najvišje ukrepe za zaščito različnih pomembnih institucij, a večje panike ni mogoče čutiti, navaja naš vir. Drugačen občutek je v Srbiji, meni sogovornik. Ta je na mejo z Makedonijo že poslala dodatne vojaške sile.

Čeprav je srbski notranji minister Nebojša Stefanović medijem zatrdil, da so varnostne razmere v Srbiji dobre, so ustanovili tudi posebno skupino, v kateri so policija, vojska in varnostno-obveščevalne službe. Ti naj bi poskrbeli, da se teroristična dejavnost ne prenese na ozemlje Srbije.

"Na eni strani lahko incident poenoti Makedonce, na drugi pa se lahko znova odpre protialbanska fronta tako na meji z Grčijo kot na mejah s Srbijo in Črno goro," pravi Svete.