Laburisti za zmago potrebujejo spremembe

Miliband je v britanskem dnevniku The Guaradianu objavil članek, v katerem meni, da bi se morali vladajoči laburisti spremeniti, če želijo zmagati na naslednjih parlamentarnih volitvah. Novi laburisti so zmagali na treh volitvah, ker so ponujali resnično spremembo, ne samo v politiki, ampak tudi v tem, kako se politika dela. Ponovno moramo tako ravnati. Zato se nehajmo smiliti sami sebi, uživajmo v premoru in nato najdimo moč za nov začetek, v članku poziva Miliband.

Podpora Brownovi vladi pada

Britanska vlada pod vodstvom Browna se sooča z vedno manjšo podporo med Britanci zaradi upočasnjene gospodarske rasti in zgublja na lokalnih volitvah, zato so nekaterimi člani stranke Browna že pozvali k odstopu. Kot še poroča francoska tiskovna agencija AFP, so laburisti pod Brownom dosegli najnižjo stopnjo priljubljenosti v zadnjih 15 letih.

Miliband, ki velja za vzhajajočo zvezdo med laburisti, sicer v članku, ki se bere kot voditeljski manifesto, Browna ne kritizira, hkrati pa ga tudi ne podpira. Še več, Browna v članku niti ne omenja, je pa res, da v članku Miliband poziva k "spremembam" in "modernizaciji".

Ključnega pomena po njegovem tako ni razprava o osebnostih, pač pa zmaga nad argumenti o dosežkih, viziji prihodnosti in načinih, kako jo doseči. Če želi stranka, da bodo ljudje dojeli njeno sporočilo, mora biti bolj skromna, kar zadeva neuspehe, hkrati pa bolj ponosna na svoje dosežke, priporoča 42-letni britanski zunanji minister. Kot še piše Milliband, modernizacija laburistične stranke pomeni nadaljevanje uresničevanja tradicionalnih ciljev na sodoben način.

Konservativni ne vedo, za kaj se sploh zavzemajo Konservativci si prizadevajo za ravno obratno. Pravijo, da so osvojili "progresivne cilje" - socialna pravica, boljša javna uprava in boj proti podnebnim spremembam, a hkrati vztrajajo na tradicionalnih konservativnih namerah dobrodelnosti, deregulacije in nižjih izdatkih, piše vodja britanske diplomacije, ki poudarja, da so konservativci preveč osredotočeni na tisto, proti čemu so, ker ne vedo, za kaj se sploh zavzemajo.

"Nisem se strinjal z Margaret Thacher, a pri njej se je vsaj vedelo, za čem stoji. S konservativno stranko ji je bilo mučno, ker je bila sama radikalna, a ne konservativna. Želela je spremembe in je bila pripravljena za njihovo dosego na nepriljubljene odločitve. Težava z Davidom Cameronom je ravno obratna; je konservativen in ne radikalen. Ne poseduje naklonjenosti k spremembam. Lahko je simpatičen in včasih je težko, da se z njim ne bi strinjal, a je prazen. Je politik statusa qua - tudi tistega satusa qua, proti kateremu je vztrajno glasoval proti - in ne sprememb," o voditelju britanskih konservativcev piše Miliband.