Ko Vladimir Putin strelja s puškami, rubelj drsi v brezno

Da je kapital plaha ptica, se kaže tudi pri zaostrovanju rusko-ukrajinske krize, ko je vse hrupnejša vojaška retorika prestrašila vlagatelje, ki so se začeli umikati iz teh dveh držav. V ponedeljek – po burnem koncu tedna na črnomorskem polotoku Krimu – sta tako ruski rubelj kot ukrajinska grivna strmoglavila na rekordno nizko raven.

Rekordna nizka vrednost rublja in grivne Za ameriški dolar je bilo včeraj treba odšteti skoraj 37 ruskih rubljev oziroma 11,65 grivne. Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal, da se enote, ki sodelujejo v vojaških vajah, vrnejo v svoja stalna oporišča, se je danes stanje pomirilo (vsaj trenutno). To se je pokazalo tudi v malenkostnem zvišanju vrednosti rublja in grivne – za dolar je treba odšteti 36,36 rublja oziroma 9,6 grivne.

Zvišal se je tudi moskovski delniški indeks RTS, ki je včeraj padel za 13 odstotkov, kar je bil največji dnevni padec po zlomu banke Lehman Brothers jeseni 2008. Na začetku današnjega uvodnega trgovanja pa je indeks pridobil 3,30 odstotka.

Rusija iz BRICS med Žalostnih šest Vse to pa je lahko zatišje pred viharjem, če se bodo zgodili vojaški spopadi, bo to gospodarsko škodovalo tako Ukrajini, ki je gospodarsko že precej na tleh, kot tudi Rusiji. Ta je pred leti postala del t. i. držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), držav s hitro razvijajočim se gospodarstvom, ki so privabljale tuje vlagatelje.

Zdaj pa grozi, da bo Rusija postala del t. i. držav Sorry Six, Žalostnih šest, kot je nekdanji ekonomist Mednarodnega denarnega sklada Stephen L. Jen v The New York Timesu poimenoval z Rusijo razširjeno skupino t. i. Krhkih pet (Fragile Five) – Turčija, Indija, Indonezija, Brazilija in Južna Afrika.

Putin želi Ukrajino potisniti v bankrot Morebitne mednarodne sankcije lahko seveda Rusijo pahnejo v še večje težave. Gospodarske posledice spopada pa bi zagotovo čutila tudi Evropa, ki je odvisna od ruskega zemeljskega plina, prav tako pa veliko izvaža na ruski trg.

Kot kaže, pa skuša ruski predsednik Vladimir Putin zdaj spraviti Ukrajino na kolena bolj z gospodarsko kot s pravo vojno. Z aprilom bo namreč ruski plinski koncern Gazprom Ukrajini zaračunaval precej višjo ceno zemeljskega plina. Trenutno Ukrajina za plin plačuje 123 evrov za tisoč kubičnih metrov plina. Ukrajina zato zdaj kopiči zaloge plina, saj ga iz Rusije uvaža dvakrat več kot v istem obdobju lani, piše nemški Handelsblatt.