Aleš Žužek

Petek,
9. 8. 2013,
13.18

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 9. 8. 2013, 13.18

8 let, 10 mesecev

Klub držav z letalonosilkami

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Letalonosilke ima za zdaj v svojem vojaškem ladjevju deset držav. Te imajo skupaj 20 letalonosilk, od tega jih ima polovico ZDA.

S splovitvijo 250 metrov dolge japonske vojaške ladje Izumo, ki sicer uradno velja le za rušilec, dejansko pa gre za letalonosilko, ki lahko nosi do 14 helikopterjev in ki bo prišla v uporabo leta 2015, se bo število držav z letalonosilkami povečalo na enajst.

ZDA imajo kot največja vojaška sila v uporabi deset letalonosilk, dve sta še v rezervi, tri pa v gradnji. V uporabi je deset letalonosilk na jedrski pogon razreda Nimitz. Razen letalonosilke Nimitz, ki se imenuje po poveljniku ameriškega tihomorskega ladjevja v času druge svetovne vojne Chesterju W. Nimitzu, se večina drugih letalonosilk imenuje po nekdanjih ameriških predsednikih (George Washington, Abraham Lincoln, Theodore Roosevelt, Harry S. Truman, Dwight D. Eisenhower, Ronald Reagan, George H. W. Bush …) in kongresnikih ali senatorjih (Carl Vinson in John C. Stennis).

Tri letalonosilke, ki so v gradnji, so sodobne letalonosilke razreda Gerald R. Ford, ki bodo sčasoma nadomestila letalonosilke razreda Nimitz. To so letalonosilke Gerald R. Ford, John F. Kennedy in Enterprise.

Dve letalonosilki ima italijanska vojaška mornarica: Giuseppe Garibaldi in Cavour. Po eno letalonosilko imajo Francija (Charles de Gaulle, edina neameriška letalonosilka na jedrski pogon), Velika Britanija (HMS Illustrious), Rusija (Admiral Kuznecov), Kitajska (Liaoning, nekdanja ruska letalonosilka Varjag), Brazilija (Sao Paulo, nekdanja francoska letalonosilka Foch), Indija (najstarejša delujoča letalonosilka na svetu Viraat, nekdanja britanska letalonosilka HMS Hermes), Španija (Juan Carlos I.) in Tajska (Chakri Nareubet).

Velika Britanija gradi še dve letalonosilki, HMS Queen Elizabeth in Prince of Wales. Indija je leta 2009 od Rusije za 2,3 milijarde ameriških dolarjev kupila letalonosilko Admiral Gorškov in jo poimenovala Vikramaditya. To letalonosilko še obnavljajo in popravljajo, tako da še ni prišla v polno uporabo. Obenem Indijci gradijo še dve letalonosilki, Vikrant in Vishal, ki bosta popolnoma operativni predvidoma leta 2018 oziroma 2025.

Do pred kratkim je imela španska mornarica v uporabi tudi letalonosilko Principe de Asturias, vendar jo je zaradi varčevalnih ukrepov "upokojila". Za njen nakup se že zanimajo Indonezijci, Filipinci in nekaj arabskih držav. Nekaj držav je včasih že spadalo v klub držav z letalonosilkami: Nizozemska, Avstralija (ta se bo čez nekaj leta znova vrnila v ta klub), Kanada in Argentina. Nacistična Nemčija je leta 1936 začela graditi letalonosilko Graf Zeppelin, ki pa ni nikoli prišla v uporabo.