Kitajske zgodbe: Hu Pingjian, učitelj kitajskega jezika

Odkar je pred enajstimi leti opustil delo turističnega vodnika, se je kitajski jezik pri njem učilo več kot tristo posameznikov iz petinštiridesetih držav sveta. Z določenimi je že med učenjem razvil prijateljske vezi in z njimi še danes ohranja stike prek elektronske pošte. Tisti učenci, ki veliko potujejo, mu občasno tudi pošiljajo razglednice iz tujih krajev. Morda tudi zato, ker si Hu želi potovati po svetu, vendar je, kot pravi sam, potoval le enkrat v življenju. S cinizmom pove, da je bila to Japonska, domovina njegove žene Mieko Kakazu, kamor sta odšla obiskat njene svojce.

Spominja se časov, ko na policah trgovin ni bilo veliko izbire, nakup hrane ali oblačil pa je bil mogoč s kombinacijo kuponov in denarja. Zdaj je stanje drugačno. Kitajska je postala izredno potrošniška družba in Hu kritično gleda na spremembe, ki se dogajajo. Vendar ima, kot pravi, vsaka zgodba dve plati. Kitajska se je v zadnjih letih še bolj odprla preostalemu svetu, ki s svojim vplivom bogati družbo in kulturo, tujci pa lažje vstopajo v državo in na Kitajskem tudi najdejo zaposlitev.

O svojih učencih vodi arhiv, ki vsebuje pet zvezkov. Vsakemu nameni nekaj strani, kamor zapiše njihova ime in priimek, nacionalnost ter čas poučevanja in stopnjo znanja kitajskega jezika. Zraven dodaja fotografije in sporočila, ki mu jih v zahvalo pustijo nekdanji učenci. Ti zanj trdijo, da s svojim načinom učenja izstopa iz množice. Poučevanje mu pomeni največ in do jezikov goji veliko ljubezen. Tekoče govori kitajski, angleški in japonski jezik, od vsakega učenca pa mimogrede prevzame kakšno besedo iz njegovega maternega jezika, tako da občasno pove kakšno besedo v italijanskem, španskem, nemškem, norveškem in tudi slovenskem jeziku.

Hu Lao Shi ne želi poučevati jezikov na univerzi, čeprav mu tri diplome to dovoljujejo. Zaradi nestrinjanja s kitajskim šolskim sistemom in načinom poučevanja raje poučuje samostojno na svojem domu. V zadnjem času je začel poučevati prek interneta s pomočjo Skaypa.

V svojem stanovanju v Kunmingu, glavnem mestu kitajske province Junan, si je uredil učilnico, kjer otroke iz mesta in bližnje okolice poučuje angleški jezik. Na Kitajskem je vedno več družin, večinoma premožnejših, ki se zavedajo pomembnosti znanja tujih jezikov, zato starši svoje otroke vpisujejo v šole angleškega jezika ali pa njihovo učenje zaupajo zasebnim učiteljem. Hu Pingjian je le eden izmed njih.