Kitajska zaradi nemirov v Tibetu zaprla 42 ljudi

12 ljudi naj bi zaprli 19. in 20. junija, in sicer za nedoločeno časovno obdobje, medtem ko so o obsodbi ostalih 30 prav tako junija kitajski mediji pred tem že poročali. Smrtna kazen doslej še ni bila izrečena, kar pa ne pomeni, da ne bo v prihodnosti, je povedal podpredsednik tibetanske vlade Palma Trily in dodal, da bo o tem odločeno v skladu s kitajskimi zakoni. Tisti, ki so v zaporu ali proti katerim poteka sojenje, slednjih je 116, so obtoženi zaradi sodelovanja v nemirih v tibetanski prestolnici Lhasa 14. marca, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Med zločini, ki jim jih pripisujejo, so požigi, ropanje in napadi na vladne urade.

Preostalih 30 ljudi, aretiranih v aprilu, je bilo junija obsojenih na kazni od treh let zapora do dosmrtne ječe. Ob tem so skupine za človekove pravice trdile, da obtoženi niso bili deležni poštenega sojenja, ameriška vlada pa je izrazila skrb glede njihovih primerov.

Sojenje na skrivaj za zaprtimi vrati "Krivi ali nedolžni, ti Tibetanci so upravičeni do poštenega sojenja," je po njihovi obsodbi povedala predstavnica za organizacijo Human Rights Watch v Aziji Sophie Richardson. "Namesto tega so jim sodili na skrivaj za zaprtimi vrati in brez možnosti za obrambo s strani odvetnikov, ki bi jih sami izbrali," je še povedala Richardsonova.

Mirni protesti, ki so se 10. marca pričeli v Lhasi v znak obeležitve obletnice tibetanskega upora proti Kitajski vladi leta 1959, so se 14. marca stopnjevali v splošno nasilje po vsem mestu. Po navedbah Kitajske je v bilo v nemirih ubitih 18 "nedolžnih civilistov", medtem ko tibetanska vlada v izgnanstvu trdi, da je bilo med kitajskim zatrtjem nemirov, ki so se razširili tudi na dele zahodne Kitajske s tibetanskim prebivalstvom, ubitih več kot 200 ljudi.