Petek, 15. 11. 2013, 17.08
8 let, 8 mesecev
Kdo je res ubil Kennedyja?
Atentat na 35. predsednika ZDA v Dallasu pred pol stoletja je eden od tistih dogodkov iz ameriške zgodovine, ki je bil zaradi svojega vpliva deležen številnih filmskih upodobitev, napisanih je bilo veliko knjig, teorije zarote pa so se množile kot gobe po dežju.
Nekaj dni po atentatu, 29. novembra, je predsednik Lyndon B. Johnson ustanovil komisijo, ki se je po svojem predsedniku, sodniku Earlu Warrenu, neuradno imenovala Warrenova komisija. Svoje dokončno poročilo, spisano na 889 straneh, je predstavila 24. septembra 1964. Lee Harvey Oswald je deloval sam, prav tako kot Jack Ruby, ki je dva dni po atentatu ubil Oswalda, so sklenili. Ugotovitve komisije niso zadovoljile javnosti, če kaj, so le še podžgale teoretike zarote.
‒ organizirani kriminal kot interesna skupina ali posamezniki iz njihovih vrst (mafijci naj bi bili jezni na Kennedyjevega brata Bobbyja, zveznega tožilca, ker je sprožil preganjanje organiziranega kriminala)
‒ osrednja obveščevalna služba CIA (to naj bi motilo Kennedyjevo preveliko zanimanje za njeno delovanje, med drugim naj bi se preveč zanimal za dejavnosti Nezemljanov, po drugih teorijah pa stavijo na maščevanje zaradi dogodkov v Prašičjem zalivu) in zvezni preiskovalni urad FBI;
‒ ruska tajna služba KGB (Oswald naj bi bil del komunistične zarote);
‒ ameriška tajna služba;
‒ desničarji ali njihovi posamezniki;
‒ tedanji podpredsednik in poznejši predsednik Johnson (teorije pravijo, da naj bi si zelo želel postati predsednik ali da naj bi poskušal prikriti škandale in svoje sodelovanje z FBI, celo to, da naj bi atentat financirali tajkuni, ker naj bi jim Johnson bolje služil);
‒ Kubanci – tisti, ki so podpirali Castra, in tisti, ki ga niso,
‒ vojaški in/ali z vojsko povezani industrijski krogi ...
HSCA, ustanovljen, da bi preiskal atentat na Kennedyja in Martina Luthra Kinga ml., je predstavil več sklepov: ‒ Oswald je izstrelil tri strele proti Kennedyju, drugi in tretji strel sta ga zadela, ubil ga je tretji strel.
‒ Znanstveni akustični dokazi nakazujejo veliko verjetnost, da sta na Kennedyja streljala najmanj dva strelca. Drugi znanstveni dokazi ne izključujejo možnosti dveh strelcev. Kdo bi lahko bil drugi strelec, niso ugotovili, verjetno pa je, da je stal na travnatem hribčku ob poti. Njegov strel je predsednika verjetno zgrešil. Pozneje so dokaz, na podlagi katerega je komisija prišla do sklepa o verjetnosti četrtega strela, zavrgli, ker je bil posnet kakšno minuto po atentatu.
‒ Preiskavi FBI in Warrenove komisije sta bili pomanjkljivi, atentat na Kennedyja je bil verjetno posledica zarote. Obsega zarote niso mogli identificirati.
‒ Zarota verjetno ni vključevala vlad Sovjetske zveze ali Kube.
‒ Odbor prav tako ni verjel, da je zaroto pripravila katera koli skupina organiziranega kriminala ali katera koli proticastrovska skupina, ni pa mogel izključiti sodelovanja posameznih članov teh skupin v zaroti.
‒ FBI in CIA nista bila vpletena v atentat.
‒ Agencije in oddelki ameriške vlade so različno dobro sodelovali pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Predsednik Kennedy ni bil deležen zadostne zaščite.
Večino dokazov, ki jih je komisija uporabila za svoje končno poročilo, izdano leta 1978, so v skladu s kongresnimi pravili zapečatili za 50 let. Kongres je leta 1992 sprejel zakonodajo o zbiranju in razkritju vseh dokazov, ki zadevajo Kennedyjevo smrt.
Eden od ključnih dokazov uradnih preiskav je posnetek atentata, ki ga je posnel Abraham Zapruder. Zapruderjev nemi barvni film ni edini posnetek atentata, velja pa za najboljšega, saj je precej dobro ujel trenutek, ko je krogla Kennedyja zadela v glavo. Nekajsekundna sekvenca je eden od najbolj proučenih filmov v zgodovini. Za dokazovanje svojih teorij ga uporabljajo tudi teoretiki zarote.