Kako postati davčna oaza in obogateti?

Glede na davčno obremenitev poznamo na obeh robovih dva izrazita primera: davčne pekle z visokimi davki in davčne oaze z nizkimi davki, ki bogatijo s tem, da privabljajo podjetja in državljane iz držav z visokimi davki. Med davčne oaze med drugim spadajo londonski City s svojimi "kolonijami" (Karibski in Kanalski otoki, otok Man, Gibraltar), Monako, Liechtenstein, Švica, Avstrija in Andora.

Industrijska dežela postane davčna oaza Davčna oaza je tudi veliko vojvodstvo Luksemburg, ki je po podatkih Mreže za davčno pravo druga največja davčna oaza na stari celini (pred njo je po tej lestvici Švica). Še pred desetletji je hrbtenico luksemburškega gospodarstva predstavljajo jeklarstvo, pozneje so začeli razvijati tudi kemično in gumarsko industrijo. Z zatonom jeklarstva, ki je v to državo Beneluksa privabilo na deset tisoče delavcev iz Portugalske in Italije, so se spretni Luksemburžani preusmerili v bolj perspektivne panoge. Namesto jeklarn so zdaj temelj luksemburškega bogastva bančništvo in druge finančne storitve, ki cvetijo zaradi ugodnega davčnega sistema, bančne tajnosti in ohlapne zakonodaje.

Veliko vojvodstvo postane mednarodno središče Luksemburg je tako privabil številne tuje banke in vlagatelje ter postal mednarodno finančno središče, kjer delajo ali prihajajo na delo iz bližnjih držav številni tujci. V žepni državici, ki je stisnjena med Belgijo, Francijo in Nemčijo, živi 540 tisoč prebivalcev, od tega je 44,5 odstotka tujcev – v prestolnici Luxembourgu je delež tujcev še višji, okoli 67-odstoten.

Pri tem pomaga, da so Luksemburžani že dolgo vešči tujih jezikov – tako sta nemščina in francoščina poleg luksemburščine uradna jezika v velikem vojvodstvu. Večina prebivalcev obvlada tudi angleščino, jezik mednarodnega poslovnega sveta.

Banke, investicijski skladi, pozavarovalnice … V velikem vojvodstvu zdaj deluje okoli 141 bank, od tega je le pet domačih, druge so podružnice tujih bank, od tega okoli 40 nemških. Vse te banke imajo, kot piše The Huffington Post, v svojih bilancah kar 22-krat več sredstev kot luksemburški letni bruto domači proizvod (BDP), ki znaša okoli 44 milijard evrov – torej slab bilijon evrov. Luksemburg je tako najpomembnejše bančno središče v evroobmočju.

Ne samo banke, v Luksemburgu cvetijo tudi investicijski skladi. V državi deluje okoli 3.800 skladov, ki upravljajo z okoli 2,5 bilijona evrov premoženja. To žepno državo uvršča glede investicijskih skladov na drugo mesto na svetu za ZDA. Poleg tega je tudi vodilno evropsko središče za pozavarovalnice, prav tako imata v njej vodstvi svojih evropskih izpostav med drugim tudi podjetji Skype in Amazon.

Veliko vojvodstvo je daleč najbogatejša evropska država Ne preseneča torej, da je Luksemburg, ki je eden od ustanovnih šestih članov Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice zdajšnje EU, najbogatejša država v EU. Po podatkih Eurostata je Luksemburg lani glede BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, dosegel 263 odstotkov povprečja EU. To je precej več od drugouvrščene Avstrije s 130 odstotki povprečja ali od Slovenije, ki je imela 84 odstotkov povprečja.

Ne samo najbogatejša država EU, Luksemburg je tudi ena od najbogatejših držav na svetu. Po podatkih Svetovne banke je bil BDP na prebivalca, ki upošteva kupno moč, lani 66.713 evrov. Po lestvici Svetovne banke je bil Luksemburg najbogatejša država na svetu, pred z nafto bogatima Katarjem (60.925 evrov) in Norveško (47.917 evrov). Malce slabše se je odrezal na lestvici Mednarodnega denarnega sklada in CIA World Factbooka, kjer je po bogastvu na drugem oziroma tretjem mestu na svetu.