Petek,
26. 9. 2014,
15.05

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 26. 9. 2014, 15.05

9 let, 1 mesec

Kako je Kolumb odkril Ameriko

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Mnogo nas je odraslo v naivnem prepričanju, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Bil je eden prvih junakov, ki je spremenil tok zgodovine. Zadnje vsekakor drži, a drugače kot so nas naučili.

Prvi čez Atlantik? Ne. Mit o Krištofu Kolumbu veleva, da je bil neizmerno sposoben morjeplovec in pomorščak ter izvrsten navigator. Vse to mu je omogočilo, da je kot prvi Evropejec v zgodovini prečkal Atlantik. Kolumb je bil morda prvi v čem drugem, a v prečkanju Atlantika ga je za skoraj pol stoletja prehitel viking Leif Eriksson, ki je po številnih virih uspešno pristal na današnji Novi Fundlandiji (njegov podvig je pozneje ponovil še brat Johan).

Več sreče kot pameti O izjemnih navigacijskih sposobnostih velikega pomorščaka najbolj zgovorno govorijo podatki o tem, kako natančen je bil pri izračunu svoje poti – približno tako kot branjevka pri tehtanju brez tehtnice. Prepričan je bil, da bo do Daljnega vzhoda prišel hitreje, če bo plul na zahod. Dolžino poti je kljub nasprotovanju sodobnikov podcenil za več kot dva tisoč morskih milj in zgolj sreča je pripeljala do tega, da so naleteli na kopno.

Iskal začimbe, našel vse drugo Največji mit je seveda, da je Kolumb odkril (Severno) Ameriko. Kopno, v katerega je trčil, je bilo področje današnjega Haitija oz. Dominikanske republike. V resnici nikoli ni stopil na ozemlje današnjih ZDA in tudi sanjalo se mu ni, da je Kuba (za katero je mislil, da je Indija) pravzaprav otok. Medtem ko je iskal začimbe, ki so bile v Evropi eksotične in temu primerno drage, je Kolumb po naključju našel vse drugo.

Hvala za vse. No, ne za vse. Kolumb je zagotovo odgovoren za proces kolumbijske izmenjave, zaradi katerega je Evropa (med drugim) dejansko postala kulinarično bolj raznolika. Prebivalci novega sveta so namreč gojili več kot sto vrst užitnih rastlin, med njimi tudi krompir, paradižnike, sončnice, avokade, arašide, ananase, papajo, buče, vaniljo, čilije, odgovorni pa so tudi za čokolado. A to ni vse, kar je Kolumb prinesel v Evropo – na ladjah je pritihotapil tudi sifilis. Na neki način pošteno, glede na to, koliko domačinov je umrlo zaradi gripe in prehladov njegovih mornarjev.

Nejunaški konec Morda v naših mladih umih Kolumb ostaja junak, ki je po vrnitvi na staro celino dočakal junaški sprejem. A tudi njegova končna usoda je na žalost blesteča samo kot mit. Ko so španske oblasti dosegle vesti o Kolumbovem krutem ravnanju z domačini, umorih, posilstvih in roparskih pohodih, je Kolumb s svojima dvema bratoma končal v priporu.