Kako evropski luksuzni izdelki osvajajo svet

Pred stoletji so luksuzne izdelke izdelovali v Aziji in jih na Zahod uvažali – na primer svilo, porcelan, drage začimbe, sladkor … Zdaj je že dolgo časa slika ravno obratna, saj so Evropejci oziroma Zahodnjaki vodilni izdelovalci luksuznih izdelkov.

Vse več kupcev luksuznih izdelkov Tudi trg luksuznih izdelkov se vse bolj širi. V 60. letih prejšnjega stoletja so poleg Zahodnih Evropejcev in Američanov kupci luksuznih izdelkov postali tudi Arabci iz naftnih držav, v sedemdesetih so si jih lahko privoščili tudi Japonci, zadnja leta pa je vse več kupcev Kitajcev.

V zadnjih 20 letih se je število kupcev luksuznih izdelkov več kot podvojilo, in sicer na 330 milijonov, ugotavlja svetovalno podjetje Bain&Co. Ti kupci kupujejo drag nakit, ure, obleke, torbice in druge luksuzne izdelke.

Kupci luksuznih izdelkov niso samo zelo bogati Večina teh novih kupcev ni zelo bogatih, ampak bi jih lahko označili za premožne. Gre za ljudi, katerih letni prihodki so višji od 120 tisoč evrov. V povprečju so to ljudje, stari 49 let ali več.

Število kupcev luksuznih izdelkov bo še raslo, leta 2020 jih naj bi bilo več kot 400 milijonov, leta 2030 pa celo 500 milijonov. Povečanje bo posledica vse večjega bogastva v Aziji, Latinski Ameriki in Vzhodni Evropi.

Prodaja luksuznih izdelkov je donosen posel Po podatkih svetovalnega podjetja Boston Consulting Group so leta 2012 po svetu prodali za 1,4 bilijona evrov luksuznih izdelkov, od tega je bilo na primer 350 milijard namenjenih luksuznim avtomobilom, 770 milijard pa t. i. doživljanju razkošja, kamor med drugim spadajo tudi prodaja slik in dragi, pustolovski izleti.

Prodaja luksuznih izdelkov bogati tudi lastnike družb, ki izdelujejo luksuzne izdelke. Med najbogatejše spada francoski milijarder Bernard Arnault, lastnik konglomerata LVHM, v sklopu katerega sta tudi modni izdelovalec Louis Vuitton in Moët&Chandon, prodajalec dragih šampanjcev, piše britanski tednik The Economist.

Švicarske ure in italijansko usnje Milijarde ima pod palcem tudi njegov tekmec François-Henri Pinault, lastnik skupine Kering group, ki ima v lasti tudi Gucci, italijanskega izdelovalca modnih izdelkov.

Med najbogatejše spadata med drugim še Švicar Nick Hayek, lastnik Swatch Group, in Južnoafričan Johann Rupert, lastnik švicarskega podjetja Richemont, ki ima v lasti podjetje Societe Cartier. Omenjena bogatita tudi s prodajo luksuznih ur in nakita.

Azijska konkurenca Vse močnejša pa postaja azijska konkurenca, ki se širi tudi na Zahod. Na primer kitajski izdelovalec luksuznih izdelkov Chow Tai Fook in Shangri-La, hotelska veriga iz Hongkonga.