"Iz bolnišnice sem spodil lobiste in prihranil milijone"

Direktor ortopedske klinike v Lovranu na Hrvaškem Branko Šestan, sicer specialist ortopedije, je poslovanje javne zdravstvene ustanove iz rdečih številk spremenil v pozitivno. V sedmih letih vodenja bolnišnice je lobistom in dobaviteljem prepovedal vstop v ustanovo. S tem mu je po lastnih besedah uspelo znižati cene medicinskih pripomočkov, čakalne dobe, na primer za operacijo kolka, so se s treh let skrajšale na vsega nekaj mesecev, za isti denar so opravili več posegov.

Slovensko zdravstvo je na prelomnici, saj je denarja vse manj, zato nujno potrebujemo reformo. A še pred tem bi bilo treba oceniti realno stanje, saj natančnih številk, kje se izgubi oziroma kaj plačamo z okoli 3,5 milijardami evrov, praktično ni. Velika težava so tudi javna naročila, prek katerih po nekaterih ocenah izpuhti tudi več 10 milijonov evrov. S podobnimi težavami se sooča tudi Hrvaška, kjer pa se je že začelo premikati, predvsem na področju javnih naročil, saj so tudi po zaslugi direktorja lovranske ortopedske bolnice začeli odkrit boj proti korupciji in lobijem v zdravstvu.

Vaša bolnišnica je edina na Hrvaškem, ki že sedem let zapored ne posluje z izgubo, temveč pozitivno. Kako ste se lotili sanacije? Po nekaj mesecih vodenja bolnišnice sem prejel telefonski klic, v katerem me je nekdo, še danes ne vem, kdo, in me niti ne zanima, vprašal, zakaj je merilo pri razpisu za nabavo toaletnega papirja to, da je ta papir zavit v modre škatle. Ni mi bilo jasno, o čem govori, in pogovor sva hitro končala. Potem sem šel v našo nabavno službo in preveril, ali je res tako.

Odgovor je bil pritrdilen, oseba, ki je pripravljala razpis, pa mi je razložila, da sami ne znajo napisati razpisa, zato so se z dobaviteljem, s katerim največ poslujemo, dogovorili, da kar oni napišejo razpis. Tu se je vse skupaj začelo in pri sebi sem si mislil: če se to dogaja pri toaletnem papirju, kaj se šele pri nabavi medicinske opreme, ki je za ortopedijo najdražja v medicini.

Kaj ste ugotovili? Vse mogoče. Najprej sem naročil, naj mi prinesejo vse razpise zadnjih let, in ugotovitve so bile zastrašujoče. Razpisi so bili namreč sestavljeni tako, da so bili preprosto napisani za zgolj in samo enega dobavitelja.

Tehnične lastnosti razpisa so bile tako specificirane, da jim je lahko zadostil samo določen ponudnik s točno določenim izdelkom.

Če ponazorim na primeru avtomobila, je pisalo približno takole: avtomobil mora imeti medosno razdaljo toliko in toliko, imeti mora na primer avtomatski menjalnik s sedmimi predstavami, povrhu vsega mora imeti tudi trikrako zvezdo. Pri takšnem razpisu se točno ve, da lahko uspe samo eni znamki avtomobila. Ugotovil sem torej, da so bile tehnične lastnosti pri razpisih napisane za samo enega dobavitelja.

Kako ste ustavili to prakso? Preprosto, tehnične lastnosti pri razpisih sem začel pisati sam. Kot profesor in ortoped namreč natančno vem, kakšne materiale potrebujemo pri operacijah. Dobavitelji so hitro ugotovili, da name ne morejo vplivati in mi prodajati zgodb, kako je njihov izdelek pač najboljši.

Bil sem brezkompromisen, saj mi kot direktorju bolnišnice ni vseeno, ali za izdelke plačujemo več kot bi lahko.

Zagotovo so bili pritiski lobijev in dobaviteljev … Seveda so bili, takšni in drugačni. Nekateri kar niso mogli verjeti, da lahko tako preprosto končamo prakso nabave materiala, ki so je bili navajeni vrsto let. Bile so tudi grožnje prek kratkih SMS-sporočil, o vsebini ni vredno govoriti. Vse sem prijavil policiji, a na žalost ni bila uspešna, saj so telefonski klici in kratka sporočila prišli iz predplačniških telefonskih številk, zato niso mogli storiti ničesar.

So se dobavitelji hitro predali? Niso imeli druge možnosti. Še danes ne poznam nobenega dobavitelja, ki nam dobavlja medicinsko ali drugo opremo. Ne zanima me, kako so ti ljudje videti. Zame je pomembno, da ima naša bolnišnica najboljše materiale za najcenejšo ceno. In to je mogoče. To kaže naša praksa.

Kakšne prihranke ste ustvarili? V teh sedmih letih lahko trdim, da je najpomembnejša oseba pri javni nabavi tista, ki piše tehnične lastnosti. Ta mora biti vredna zaupanja in, najbolj pomembno, ne sme biti podkupljiva.

Kakšni so bili prihranki? Ogromni! Če smo za nekatere medicinske pripomočke pred sedmimi leti plačevali po 2.500 evrov, danes takšne kupujemo za približno 700 evrov. Danes tako dobimo skoraj štiri enote za ceno ene pred sedmimi leti. A ne drugačne, temveč iste pripomočke, od istega proizvajalca in od istega dobavitelja.

Kaj je pri razpisih najpomembnejše? Mislim, da je pri razpisih najpomembnejše to, da so odprti. S tem mislim, da mora biti razpis takšen, da določite kakovost pripomočka, pri kateri ne morete popustiti. Moje pravilo je, da moramo imeti takšne pripomočke, ki so narejeni po standardih za Evropsko unijo, vse drugo je odvisno od cene. Nekateri na Hrvaškem zdaj pravijo, da je zaradi tega kakovost upadla, jaz pa jim odgovarjam: če je dobro za Evropsko unijo, je tudi za Hrvaško. S tem se številni ne morejo sprijazniti, saj sem jih prikrajšal za velike dobičke.

Kako prihranke pri nabavi materiala občutijo bolniki? Pozitivno. Danes so čakalne vrste za umetni kolk bistveno krajše, saj je treba na operacijo čakati le kakšna dva meseca, še pred leti pa je bilo treba okoli tri leta. Torej z manj denarja opravimo več operacij.

Kako pa ste se lotili reorganizacije? Za koliko sta zmanjšali število zaposlenih? Preden sem postal direktor, je imela naša bolnišnica 270 zaposlenih, danes jih imamo 220. Pri tem moram poudariti, da nikogar nismo odpustili, temveč se je število zaposlenih zmanjšalo z naravnim odlivom, torej z upokojitvijo. Na novo nismo zaposlovali predvsem pri tehničnem osebju, medtem ko pri zdravstvenem ostajamo pri enakem številu zaposlenih.

Prišli smo do tega, da danes nekaj nad 50 odstotkov stroškov pomenijo plače zaposlenih, povprečje na Hrvaškem je nad 70 odstotkov, število zaposlenih na posteljo je tako 2,2, zasedenost postelj je 90-odstotna, najpomembnejše pa je, da z manjšim številom zaposlenih in nižjimi stroški opravimo bistveno več operacij. Mislim, da je to velik dosežek.

Kakšne težave imate v vašem zdravstvu s korupcijo? To je ena izmed večjih težav, saj dobavitelji poznajo prijeme, kako svoje medicinske pripomočke kar najuspešnejše in najdražje prodati javnim bolnišnicam. Pri nas v Lovranu jim, kot že rečeno, to ne uspeva več, drugje pa še vedno poskušajo z znanimi metodami.

Vsi prodajalci medicinskih pripomočkov imajo cilj, da si pridobijo naklonjenost v ustanovah. Predstojnikov oddelkov, zdravnikov z renomejem, saj tako lažje dosežejo svoj cilj.

Tako jih na primer vozijo na "strokovne ekskurzije" v New York, San Francisco, Tokio, Hongkong … Zanimivo pri tem pa je, da zdravniki, ki se udeležijo teh seminarjev, po prihodu domov kar naenkrat začnejo zagovarjati določen aparat ali medicinske pripomočke, ki so jim prej nasprotovali. A to je pri korupciji v zdravstvu vidno, kar pa se še dogaja ob tem, lahko prepustimo domišljiji.

Se vaši rezultati poznajo tudi pri preostalih javnih zdravstvenih ustanovah? Prepričan sem, da se bo stanje v prihodnjih letih izboljšalo. Ministrstvo za zdravje namreč že pripravlja priporočene referenčne cene za nekatere materiale, aparate in zdravila za vso Hrvaško.

Naša bolnišnica, ki je med najboljšimi na svojem področju, je tako pripravila referenčne cene za področje ortopedije in travmatologije. Ta poteza ministrstva se mi zdi pravilna, saj ni logično, da nekatere bolnišnice za isti material plačujejo po štiri- ali celo večkrat višjo ceno kot nekatere druge.