Italija: višji davki in nižja dohodnina

Italija bo v prihodnjem letu zvišala številne davke in na več področjih uvedla stroge varčevalne ukrepe, znižala pa bo na primer dohodnino. Vlada premiera Maria Montija je požrla obljubo, da ne bo izvedla načrtovanega zvišanja davka na dodano vrednost (DDV). Ta se bo sicer namesto za dve odstotni točki zvišal za eno, na 22 odstotkov, ob tem pa bodo Italijani plačevali manj dohodnine. Za tiste, ki zaslužijo manj kot 15.000 evrov letno, bo dohodninska stopnja 22-odstotna (doslej 23-odstotna), medtem ko se bo za tiste, ki zaslužijo med 15.000 in 28.000 evrov, znižala s 27 odstotkov na 26 odstotkov.

Monti je ob predstavitvi proračuna poudaril, da so nekatera znižanja davkov sedaj mogoča, saj so predhodni varčevalni ukrepi že stabilizirali javne finance. "Lahko začnemo ceniti proračunsko disciplino," je dejal. Odločitev, ki predstavlja enega redkih ukrepov za olajšanje položaja najšibkejših gospodinjstev so že pozdravili sindikati, ki v njej vidijo pomembno pozitivno znamenje. Profesor ekonomije na milanski univerzi, Tito Boeri pa izpostavlja, da bi bili lahko ukrepi bolj odločni in naredili več za zmanjšanje proračunskega pritiska, ki ga nosijo najšibkejši.

Sicer bo v skladu s proračunom italijanska vlada odhodke znižala za 3,5 milijarde evrov, vanj pa je vključila tudi davek na finančne transakcije, o katerem so se dogovorile nekatere evropske države. Proračunski paket bo moral pridobiti še odobritev parlamenta. Nasprotujejo mu v italijanski zvezi potrošnikov Codacons, kjer so opozorili, da je v predlogu več zvišanj davkov kot znižanj. Izračunali so, da se bodo letni izdatki povprečne italijanske družine zaradi napovedanih ukrepov zvišali za 273 evrov. Italijanski statistični urad Istat je sicer danes objavil, da se je industrijska proizvodnja avgusta na mesečni ravni zvišala za 1,7 odstotka. Ekonomisti so pričakovali 0,4-odstotni padec, ob ugodnih podatkih pa opozarjajo na precejšnje nihanje obsega industrijske proizvodnje v poletnih mesecih, zaradi česar novica ne bi smela sprožiti pretiranega optimizma.

Rim je izdal tudi za 11 milijard evrov kratkoročnih dolžniških papirjev, pri čemer pa je moral pristati na nekoliko višje obrestne mere. Zahtevana donosnost pri enoletnih obveznicah se je na primer zvišala z 1,69 odstotka v zadnji podobni izdaji na 1,94 odstotka. Povpraševanje je bilo kljub vsemu močno.