Hećimović: Glavni organizator 11. septembra je bil humanitarni delavec v BiH

Nedavni bombni napad na policijsko postajo v Bugojnem je spet pokazal na dve veliki težavi, ki pestita Bosno in Hercegovino: narodnostno nestrpnost in prisotnost tujih islamskih ekstremistov v tej razdeljeni državi. Za omenjeni napad je obtožena skupina storilcev, ki je blizu vehabijam – zagovornikom ekstremnega, vsiljivega in izključno tradicionalnega razlaganja islama, ki so pogosto v žarišču islamskih terorističnih dejanj tudi drugod po svetu.

Za vehabije pa so sovražniki tudi muslimani, ki ne sprejemajo njihovega razumevanja islama, je v svoji knjigi Garibi – Mudžahedini v BiH 1992−1999 poudaril bosansko-hercegovski novinar Esad Hećimović, ki velja za enega od največjih poznavalcev te tematike.

Kako so tuji islamski borci prihajali v Bosno in Hercegovino? Vojna v Bosni in Hercegovini je bila magnet za prihod velikega števila islamskih misijonarjev, humanitarcev in prostovoljcev, ki so dejavno sodelovali v vojni ali na drugače pomagali bosanskim muslimanom. Tudi če ne bi bilo vojne, bi se muslimani v Bosni in Hercegovini takrat povezovali z muslimani drugod po svetu, a sta vojna in stradanje te procese pospešila.

Med njimi so bili tudi ekstremisti … Že od začetka leta 1992 so z ljudmi, ki so v Bosno in Hercegovino prihajali pomagat bosanskim muslimanom, prihajali tudi tisti, ki so imeli vojaške izkušnje na bojiščih, kot je Afganistan, in so bili povezani z radikalnimi in ekstremnimi skupinami.

O tem se je zelo malo vedelo, ker se je dogajalo ob robu vojne, a se je v življenjepisih ekstremistov pozneje nemalo pokazalo, da so se bojevali v Bosni. Tako se je, denimo, izvedelo, da sta se leta 1995 dva napadalca na Svetovni trgovinski center v New Yorku 11. septembra 2001 bojevala kot prostovoljca na bosanskih bojiščih in da je izvedbeni vodja tega napada Halid Šejk Mohamed pred tem bival v Bosni kot humanitarni delavec v letih 1992 in 1995. Vse te zgodbe so postale pomembne šele po terorističnih napadih na ZDA leta 2001.

Ali so ekstremisti prihajali na lastno pobudo ali na željo nekoga iz BiH? Večji del prostovoljcev je prihajal prek humanitarnih kanalov in z akreditacijami raznih islamskih humanitarnih organizacij z namenom pomoči prebivalstvu. Ob prihodu v BiH so se ekstremisti priključevali predvsem enotam mudžahedinov, a tudi drugim vojaškim enotam.

Zakaj so ostali v BiH tudi po koncu vojne? ZDA so že zgodaj, leta 1996, tudi v okviru Daytonskega sporazuma postavile izrecen pogoj, da morajo vsi tuji vojaški inštruktorji in prostovoljci zapustiti državo. Toda z bojevanjem v BiH so te osebe pridobile določene pravice, vključno z državljanstvom. Spopad o njihovem odhodu traja še danes.

Ali so jim državljanstva podelili preveč preprosto in nekritično? Dobili so jih v okviru razpustitve tujih vojaških prostovoljskih enot kot nagrado za bojevanje, in sicer tisti, ki bi se odločili ostati v BiH. To jim je očitno obljubila tedanja Izetbegovićeva oblast, a med podeljevanjem teh državljanstev niso spoštovali običajne procedure, temveč so jih dodeljevali brez preverjanj, kar skupinsko in samodejno.

To je izzvalo spopade z varnostnimi službami BiH, ki so opozarjale, da tako neprevidno podeljevanje državljanstev velikemu številu tujih oseb lahko pripelje do težav. Izkazalo se je, da so imeli prav.

Poleg tega pa so medtem že odrasle nove generacije Bošnjakov, med katerimi so bili nekateri pod vplivom teh tujih islamistov, tako se zdaj ne srečujemo več le s težavami v zvezi z delovanjem tujcev, temveč tudi z delovanjem Bošnjakov, ki so te vplive sprejeli.

Ali je bilo to ohlapno razdeljevanje državljanstev spodrsljaj ali morda del nekega načrta? Nekatere osebe v strukturi BiH so ta spodrsljaj opravile pod političnim pritiskom zaradi prej omenjenega dogovora Izetbegovića z vodji tujih mudžahedinov v BiH.

Vehabije so torej državljani BiH in so po vsej državi, to zimo so jih našli v okolici Brčkega … Ne samo BiH, enklava v Maoči je pokazala, da so se v tej zapuščeni vasi zbirali iz vse regije, od Hrvaške do Kosova. Tu so našli tudi ljudi, ki so imeli status azilantov ali beguncev v državah, kot je Avstrija, in takšne, ki so diplomirali na univerzah zunaj BiH. Vse te osebe so sprejele to ekstremno prepričanje in so iskale kraj, kjer so tako življenje lahko uresničevale.

Maoča je bila po svoje območje njihovega svobodnega delovanja, kjer so se poskusili izogniti zakonom Bosne in Hercegovine in izvajati svoja pravila, zato so februarja oblasti BiH izvedle akcijo z namenom vzpostavitve nadzora. Gre za občutljivo večetnično območje, kjer bi vsak varnostni incident lahko imel dolgoročne posledice.

Kdo stoji za temi islamskimi ekstremisti? Morda kakšna bogata islamska država? Ne kaže, da bi to bila neka država. Prej je veljalo prepričanje, da največ tega denarja prihaja iz Savdske Arabije in zalivskih držav, ko pa so se leta 2003 zgodili teroristični napadi tudi v Savdski Arabiji, so veliko islamskih humanitarnih organizacij iz te in okoliških držav prepovedali, kar je omejilo in otežilo denarne tokove. Govorimo lahko torej le o organizacijah, ki to podpirajo, ne pa o državah.

Kako se je javnost v BiH odzvala na dogodke v Bugojnem? Politični krogi in družba soglasno obsojajo to dejanje. Žrtve so nedolžni policisti in državljani, življenje je izgubil en policist, več jih je ranjenih, veliko ljudi v območju 500 metrov je utrpelo gmotno škodo, njihova življenja so pretresena. Ljudje izkazujejo solidarnost predvsem s policisti, ki za nizko plačilo delajo v takih težkih razmerah in se spopadajo s takšnimi izzivi.