Guantanamo, črni madež ZDA, še vedno odprt (video)

Obama je januarja 2009, na svoj drugi delovni dan kot predsednik ZDA obljubil, da bo najkasneje do 22. januarja 2010 zaprl taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, ki so ga kritiki označili za "črni madež v ameriški zgodovini človekovih pravic", "gulag" in "srednjeveško mučilno komoro". Hkrati je Obama ukazal, naj ameriška obveščevalna služba Cia preneha uporabljati sporne tehnike zasliševanj in dolgotrajna pridržanja. Obama je novembra 2009 priznal, da do zamudil rok za zaprtje taborišča, ki ga je označil za "zgrešen poskus", njegova administracija pa krivdo za nezaprtje Guantanama pripisuje ameriškemu kongresu. Ta je večkrat blokiral rešitve, ki bi jih morale ZDA sprejeti v skladu s svojimi obvezami varovanja človekovih pravic. "Mednarodno pravo ne dovoljuje različnim vejam oblasti, da se izogibajo zahtevam na podlagi mednarodnega prava s tem, da druga drugi pripisujejo krivdo," trdi Amnesty International (AI). Samo enega od zapornikov so prepeljali v ZDA, da bi mu sodili pred običajnim zveznim sodiščem. Druge so kazensko preganjali pred vojaškimi komisijami. Ameriška administracija je zahtevala smrtno obsodbo za šest moških, ki so jim sodili pred vojaškimi komisjami, kar je, tako AI, jasna kršitev mednarodnega prava. Preden so jih prepeljali v Guantanamo je bila ta šesterica podvržena prisilnemu izginotju.

Sedem moških je bilo obsojenih pred vojaškimi komisijami, vključno s petimi, s katerimi so sklenili sporazume pred sojenjem, na podlagi katerih so se izrekli za krive v zameno za možnost njihove izpustitve iz zapora. Najmlajši zapornik v Guantanamu, Kanadčan Omar Khadr, je zloglasni zapor zapustil septembra lani. Aretirali so ga leta 2002 v Afganistanu, ko je bil star 15 let, in ga še isto leto prepreljali v zapor. Leta 2010 je priznal, da je v Afganistanu ubil ameriškega vojaka, vojaško sodišče v Guantanamu pa ga je zaradi vojnih zločinov obsodilo na 40 let. Zaradi dogovora s tožilstvom so mu kazen zmanjšali na osem let zaporne kazni, večino pa prestaja v Kanadi.

Velika večina zapornikov je (bila) pridržana več let, ne da bi jih česar koli obtožili ali jim sodili. Številni trdijo, da so jih v ameriškem priporu mučili in z njimi slabo ravnali. V zaporu je umrlo devet ljudi. Ameriške vojaške oblasti trdijo, da je bilo šest od osmih smrti rezultat samomora, dva zapornika pa naj bi umrla naravne smrti. Leta 2010 je Obamova administracija sporočila svojo odločitev, da več kot 40 pridržanih v Guantanamu ne morejo niti kazensko preganjati niti izpustiti, ampak bi morali ostati v neomejenem vojaškem priporu, ne da bi jih česa obtožili ali jim sodili v kazenskem sodnem postopku. Obama načelno še vedno vztraja pri zaprtju taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, a obrambni proračun mu preprečuje porabo proračunskega denarja za selitev ujetnikov na ozemlje ZDA.

Skupno so od leta 2002 v Guantanamo prepeljali 779 moških. Tam še vedno ostaja 166 pridržanih, od tega so za 86 že pred tremi leti odločili, da lahko zapustijo zapor. ZDA so septembra lani prvič objavile sicer nepopoln seznam nedolžnih zapornikov, večinoma državljanov Jemna. Nekatere pripornike, ki jim je ameriška vlada odobrila premestitev iz Guantanama, ne morejo poslati v domače države, saj bi se tam soočili z nadaljnjimi zlorabami. Ameriške oblasti vsem izpuščenim zapornikom zavračajo vstop v celinske ZDA, zato ostajajo v Guantanamu, dokler se ne najde rešitev v tretji državi. ZDA zato rešitev iščejo v tretjih državah, kamor naj bi prepeljali zapornike.

Doslej so ZDA iz taborišča za osumljene teroriste (nekdanje) zapornike od leta 2009 v domovino vrnile 28 zapornikov, 40 pa so jih premestili v tretje države, med drugim v Španijo, Italijo, Francijo, Albanijo, Afganistan, Jemen, Somalijo San Salvador, na Bermude in Palau.