Grki zaradi ukinitve državne radiotelevizije na ulicah

Vodilna grška sindikalna centrala GSEE je zaprtje primerjala z državnim udarom, podporo stavki so med drugim napovedali javni uslužbenci in mornarji. Med drugim stavkajo zaposleni v javnem prometu, zaradi stavke kontrolorjev letenja bo prekinjen letalski promet. Kljub stavki pa so odprte banke, hoteli in trgovine.

Že drugi dan niso izšli časopisi Že drugi dan protestno stavkajo novinarji, tako da niso izšli časopisi, zasebne televizijske in radijske postaje pa ne oddajajo poročil. Novinarji sicer napovedujejo, da bodo stavkali, dokler vlada ne bo preklicala odločitve o zaprtju javne radiotelevizije. K stavki sta pozvala vodilna grška sindikata GSEE in ADEDY. Prvi je sicer zaprtje televizije primerjal z državnim udarom. Sindikata sta za opoldne napovedala tudi protestni shod pred poslopjem televizije ERT v Atenah.

Z ukinitvijo ERT-ja je sicer zaposlitev izgubilo 2700 ljudi, kar je povzročilo ogorčenje med državljani, zato je grška vlada napovedala, da bo začasno ukinila javno radiotelevizijo, ki pa da jo bodo ponovno zagnali konec avgusta s samo še približno 1200 zaposlenimi.

Novinarje vseh medijev pozivajo k stavki Novinarji iz vseh medijev pa pozivajo k stavki za nedoločen čas. Grški opozicijski vodja Aleksis Tsipras je zaprtje ERT-ja označil za nelegalno. "Velikokrat je beseda državni udar uporabljena pretirano. V tem primeru to ni pretiravanje," je po poročanju BBC-ja dejal Tsipras.

Premier Antonis Samaras je povedal, da ne odstopa od svoje odločitve, saj je ERT po njegovem mnenju "simbol potrate in pomanjkljivosti transparentnosti". Samaras pa je še povedal: "Ne zapiramo javnega radia in televizije. Pravzaprav to počnemo samo zato, da bomo lahko ustanovili primerna javna radio in televizijo," je dejal Samaras. Za ta ukrep pa se je grška vlada odločila, potem ko je trojka mednarodnih posojilodajalcev – Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) – od Grčije zahtevala, naj odpusti več tisoč javnih uslužbencev.

Za slabo upravljanje krive prejšnje vlade Dobro je znano, da sta korupcija in neprimerno upravljanje znotraj ERT-ja močno razširjena, kljub temu pa zaposleni trdijo, da so za slabo poslovanje ERT-ja krive prejšnje vlade. "Z odločitvijo vlade se ne strinjamo popolnoma," je v izjavi za medije zapisala socialistična stranka Pasok. Stranka Demokratične levice je prepričana, da ERT potrebuje reorganizacijo, vendar bi to morali storiti, ne da bi jo popolnoma ukinili. Zaprtje ERT-ja pa je obsodil tudi vodja grške ortodoksne cerkve nadškof Leronimos, ki je dejal, da so zaposlene na ERT-ju žrtvovali, da bi plačali za grehe desetletja slabe administracije.

Urednik zunanjepolitične redakcije pri ERT-ju Odin Linardatou je povedal, da je odločitev novinarje popolnoma presenetila. "Zelo smo šokirani, zelo smo jezni," je povedal za BBC. "Kar ne morem sprejeti, da v grški demokraciji ne bomo imeli javnega medija," je še dodal. Za ERT, ki je začel oddajati leta 1938, morajo Grki odšteti 4,30 evra, znesek pa se prišteje računu porabe električne energije. ERT je imel sicer tri televizijske kanale, štiri radijske postaje in zunanjepolitično storitev, Voice of Greece.