Britanski premier Gordon Brown je v nastopu pred obema domovoma ameriškega kongresa Američane pozval k skupnemu delovanju za izhod iz finančne krize.
Brown je šele peti britanski premier, ki je nastopil pred obema domovoma ameriškega kongresa. Poleg njega so to storili še Clement Atlee, Winston Churchill, Margaret Thatcher in Tony Blair. V govoru je omenil pomen "posebnih odnosov" med ZDA in Veliko Britanijo, ki je in bo prestalo preizkušnje časa. Poudaril je, da je sedaj napočil eden od trenutkov velikih priložnosti, ki jo morajo izkoristiti za večjo blaginjo sveta.
"Nikoli doslej sodelovanje ni bilo tako potrebno"
"Izkoristiti moramo trenutek, ker še nikoli nisem videl sveta tako močno pripravljenega na sodelovanje. Nikoli doslej to še ni bilo tako potrebno. In nikoli doslej ugodnosti sodelovanja niso imele tako daljnosežnih posledic," je dejal Brown v govoru, ki so ga pogosto prekinjali aplavzi. Najbolj glasen je bil tedaj, ko je oznanil odločitev britanske kraljice Elizabeth II., da podeli častni viteški naslov demokratskemu senatorju iz Massachusettsa Edwardu Kennedyju, ki se bori z možganskim rakom.
Brown je ZDA pozval, naj se uprejo protekcionističnim težnjam, do katerih pride v času krize, saj niso še nikoli pomagale, ampak le poslabšalo zadeve. Brownovim besedam so bolj ali manj vljudno ploskali tudi republikanci, čeprav je bil njegov govor po vsebini soroden politiki demokratskega predsednika Baracka Obame. Brown je namreč pritrdil pomenu 787 milijard dolarjev vrednega stimulacijskega paketa, ki so ga v kongresu potrdili s podporo le treh republikanskih senatorjev.
Demokrati za določilo "kupuj ameriško"
Brownove besede so bile deloma namenjene prav republikancem, ki nimajo idej za reševanje sedanje krize, razen vztrajanja pri nizkih davkih brez dodatne proračunske porabe, čeprav večina strokovnjakov meni, da je proračunska poraba edina, ki lahko oživi gospodarsko rast. Brownove besede proti protekcionizmu pa so šle na dušo demokratom, ki so v stimulacijski zakon vnesli določilo "kupuj ameriško", kar pomeni, da bi naj s stimulacijskim denarjem kupovali le od ameriških podjetij.
Celoten Brownov govor je izzvenel kot velik poziv ZDA, naj se odrečejo želji po svojeglavosti in enostranskim ukrepom ter se vrnejo k resnemu sodelovanju in dogovarjanju s preostalim svetom. Pri tem ni namigoval le na administracijo Obamovega predhodnika Georgea Busha, ampak je za potrditev tega, da so skupni interesi včasih pomembnejši od nacionalnih, omenil mrtvega otroka iz genocida v Ruandi, ko je ZDA vodil demokratski predsednik Bill Clinton in v Varnostnem svetu ZN blokiral posredovanje mednarodne skupnosti.
Pohvala ameriškemu posredovanju v preteklih krizah
Brown je v govoru pohvalil ameriško posredovanje v preteklih krizah, kot je bil Marshallov načrt po drugi svetovni vojni in pobuda za oblikovanje mednarodnih finančnih ustanov, ki pa so danes potrebne reform, pri tem pa je ameriška podpora ključna. "Skozi stoletje ste nosili na ramenih največjo odgovornost: sodelovanje s preostalim svetom. Naj vam povem, da sedaj, bolj kot kadarkoli prej, preostali svet želi sodelovati z vami".
"Ni stare Evrope in ni nove Evrope, ampak je le prijateljica Evropa"
Glede Evrope je Brown dejal, da imajo ZDA danes najbolj "proameriško" evropsko vodstvo v njegovem življenju. "Ni stare Evrope in ni nove Evrope, ampak je le prijateljica Evropa," je Brown zavrnil delitev Evrope nekdanjega obrambnega ministra ZDA Donalda Rumsfelda na ameriške nasprotnike in zaveznike. Pomirjujoče besede so sicer potrebne za uresničitev Brownove vizije reforme globalnega finančnega sistema, za kar doslej še ni dobil niti jasne podpore pri predsedniku Obami, veliko težje pa bo prepričati kongres.
Brown je omenil prihajajoči vrh skupine G20 aprila v Londonu in izrazil prepričanje, da je možno potrditi globalni "new deal", v katerem bodo države sodelovale pri urejanju razmer v svojih finančnih sistemih in obenem sodelovale pri reformi mednarodnega finančnega sistema. Američane je pozval tudi k sodelovanju pri sprejemanju globalnega dogovora proti podnebnim spremembam.
2
