Francoski analitik: Osebnostni faktor je odigral ključno vlogo

Francoski volivci so na včerajšnjih predsedniških volitvah za prihodnjo petletko predsedniški mandat zaupali 57-letnemu Francoisu Hollandu, kandidatu največje francoske opozicijske stranke socialistov, in s tem prekinili 17-letno desničarsko vladavino v Elizejski palači. Hollande, ki velja za človeka kompromisov, je s tem po Francoisu Mitterandu šele drugi socialistični predsednik 5. francoske republike.

Kaj je po vašem mnenju tehtnico prevesilo v korist Francoisa Hollanda?

Mislim, da sta bili odločilni dve zadevi. Spremembe, ki jih zahtevajo volivci – nepriljubljene varčevalne ukrepe je v teh časih težko prodati – in odpor do Sarkozyjevega predsedniškega sloga, ki so ga izkoristili tako mediji kot tudi Sarkozyjevi nasprotniki. Izkazalo se je, da je glede na minimalno razliko med kandidatoma odigral odločilno vlogo prav osebnostni faktor.

Francois Hollande in Nicolas Sarkozy sta si karakterno precej različna. Hollande velja za vztrajnega, prijaznega človeka, ki išče kompromise, po drugi strani pa mu kritiki očitajo neodločnost, neizkušenost, neoprijemljivost njegovih stališč. Je pravi človek za te težke čase?

To je precejšnja neznanka, saj Hollande doslej še ni bil v izvršilni veji oblasti, zato ne moremo vedeti, kakšen bo kot državnik. Je pa znano, da je se je med vodenjem socialistične stranke izkazal kot spreten v iskanju kompromisov in manevriranju med pogosto nasprotujočimi si mnenji. Kot predsednik bo moral najti pravi kompromis med varčevalnimi ukrepi na eni in gospodarsko rastjo na drugi strani.

Holland je že pred volitvami napovedal, da si bo prizadeval za spremembo fiskalnega pakta, z večjim poudarkom na spodbujanju gospodarske rasti in evropski solidarnosti. Takoj po izvolitvi je dejal, da usoda Evrope ne more biti zategovanje pasu, temveč je prihodnost Evrope v gospodarski rasti. Kaj Hollandov prevzem predsedniškega položaja pomeni za fiskalni pakt?

Hollande ni nikoli izjavil, da ne bo pretehtal fiskalne discipline v fiskalnem paktu, ki je že sklenjen, je pa opozoril, da to ne zadostuje. Menim, da bo evropske politike, začenši z Angelo Merkel, skušal prepričati v pomembnost pakta gospodarske rasti. To stališče se danes v Evropi omenja vedno pogosteje. Najprej ga je zastopal predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, nato španski desničarski premier Marian Rajoy in številni drugi. Vedno več evropskih vlad zagovarja stališče, da potrebujemo fiskalno disciplino, a poplačilo dolgov brez gospodarske rasti preprosto ne bo mogoče, in v tem vidim skoraj zlovešče sklenjen krog. Tudi Angela Merkel je uporabila besedo rast. Bomo videli.

Kakšni bodo Hollandovi odnosi z Angelo Merkel?

Angela Merkel mu je po telefonu čestitala 15 minut po razglasitvi rezultatov in ga že povabila v Berlin. Mislim, da se nam obeta iskanje evropskega kompromisa med varčevalnimi ukrepi, ki jih zagovarja Merklova, in po drugi strani potrebo po gospodarski rasti, ki jo je v predvolilni kampanji zagovarjal Hollande.

Kakšno bo njuno sodelovanje? Bo lahko podobno odnosu, ki sta ga gojila s Sarkozyjem? Bo šlo za novi "Merkonde" (Merkel + Hollande)?

Zagotovo prek tolmača (smeh). Hollande namreč ne govori nemško, tudi njegova angleščina je precej skromna. Na začetku bodo med njima bržkone trenja. Merklova se v času predvolilne kampanje z njim ni želela sestati, kar je razumljivo, saj je želela na ta način izkazati podporo Sarkozyju. Slišati je tudi, da je nekatere evropske desničarske predsednike vlad nagovarjala, naj se v predvolilnem obdobju s Hollondom ne sestajajo. Ampak zadeva je zdaj končana, Holland je novi predsednik in z njim se bo pač morala ukvarjati. Navsezadnje sta Francija in Nemčija dve ključni evropski državi, ki sta izumili evropsko valuto in v njeni prihodnosti zato igrata ključni vlogi.

Volilna udeležba je bila 80-odstotna. Kaj lahko sklepamo iz tako visoke udeležbe?

Ta odstotek daje zdrav signal in kaže, da je demokracija v Franciji še kako živa. Edina novost francoskih volitev je porast praznih glasovnic – teh je bilo 5 odstotkov – ki se je od prejšnjih volitev leta 2007 podvojila.

Kdo naj bi bil glavni "krivec" zanje?

Verjetno gre za ljudi, ki so v prvem krogu glasovali za Marina Le Pena, v drugem pa se niso želeli opredeliti.

Hollande je obljubil, da bo v nasprotju s Sarkozyjem normalen predsednik. Kaj naj bi to po vašem pomenilo?

Enotna interpretacija je, da želi s tem poudariti, da on ni Sarkozy. Podobno, kot je bilo sporočilo Baracka Obame: Jaz nisem Bush. Torej obljublja, da ne bo hiperaktiven, povsod prisoten predsednik, ki svoje osebno življenje postavlja v središče žarometov in vsak dan razglaša svoje osebno mnenje o vsem: od gospodarstva do šolstva. Hollande je s tem mislil, da bo skromen v življenjskem slogu in pogostosti pojavljanja v medijih, in to je večina ljudi tudi pozdravila. Prav tako je dejal, da si bo občutno zmanjšal plačo ter nadaljeval transparentno delovanje predsedniškega urada, s čimer je začel že njegov predhodnik. Želi dokazati, da predsedniška funkcija ni nad vsemi institucijami in je proti predsedniški imuniteti pred sodiščem.

Kakšen vpliv bo imela na mnenje predsednika nova prva dama, novinarka Valerie Trierweiler, v primerjavi s Carlo Bruni-Sarkozy?

Ne vem, mu je pa zagotovo svetovala pri njegovem novem slogu. Kot oseba iz medijev bo gotovo dobra svetovalka.

Kakšna bo prihodnost Nicolasa Sarkozyja?

Nicolas Sarkozy je včeraj imel zelo dostojanstven in ganljiv govor, med katerim je prevzel popolno odgovornost za poraz. Dejal je tudi, da se umika z vrha desnosredinske Unije za ljudsko gibanje (UMP). In prav je tako. Če izgubiš volitve, se umakneš s položaja. Sicer ne bo aktivno sodeloval v prihajajočih parlamentarnih volitvah, bo pa prav gotovo na neki način ostal prisoten.