Nedelja, 27. 1. 2013, 21.31
8 let, 7 mesecev
Evropsko orožje in denar poganjata ameriško odvisnost od pušk
Evropsko orožje že dolgo igra škodljivo vlogo v ameriških množičnih streljanjih, evropska orožarska podjetja pa so med najbolj gorečimi podporniki Nacionalne orožarske zveze (NRA), ki ima enega najmočnejših lobijev v Washingtonu. V streljanju v Newtownu decembra lani, ko je umrlo 20 otrok in osem odraslih, sta bili uporabljeni pištoli avstrijskega podjetja Glock in podjetja SigSauer, ki je v nemški lasti. Glock je bil uporabljen tudi v streljanju v kinodvorani v Aurori, ko je strelec na premieri filma v Koloradu julija 2011 ubil 11 ljudi. Polavtomatsko orožje avstrijskega proizvajalca je uporabil tudi moški, ki je januarja 2011 v Tusconu v Arizoni ubil šest ljudi in huje ranil kongresnico Gabrielle Giffords. Z dvema pištolama italijanskega izdelovalca Beretta je bilo aprila 2009 v mestu Binghamton v ameriški zvezni državi New York ubitih 14 ljudi. Tudi najbolj smrtonosen strelski pohod enega samega strelca v ameriški zgodovini je bil zagrešen z evropskim orožjem. V poboju na univerzi Virginia Tech leta 2007, v katerem je umrlo 33 ljudi, sta bili uporabljeni pištoli nemškega proizvajalca Walther in glock. Vse te pištole so bile kupljene legalno. Našteti primeri pa so le vrh ledene gore; evropske pištole ne igrajo vidne vloge le v množičnih streljanjih na ameriških tleh, temveč so tudi med najbolj iskanimi. Po podatkih iz leta 2010 je bilo okoli 26 odstotkov oziroma približno dva od osmih milijonov kosov orožja na ameriškem civilnem trgu iz Evrope, kar pomeni, da je stara celina daleč največji izvoznik orožja v ZDA.
Več kot ducat evropskih držav, med njimi Poljska, Portugalska, Bolgarija in Velika Britanija, izvaža orožje v ZDA, kjer ga prodajajo Američanom, daleč največji delež evropskega strelnega orožja pa pripada trem državam – Avstriji, Italiji in Nemčiji. S 434.374 kosi strelnega orožja, skoraj izključno pištolami, prodanega v ZDA leta 2010, je Avstrija vodilna. Na četrtem mestu je Hrvaška, ki je v ZDA leta 2010 po podatkih ameriškega urada za alkohol, tobak in strelno orožje (ATF) izvozila 239.021 kosov orožja, predvsem proizvajalca HS Produkt. Hrvaška v ZDA izvozi 98 odstotkov svojega orožja, ki se nato prodaja civilistom.
Ker je večina evropskih izdelovalcev orožja zasebnih podjetij, je natančne podatke o prodaji njihovega orožja v ZDA in dobičku težko dobiti, poroča Deutche Welle. Po nekaterih ocenah se na ameriškem civilnem orožarskem trgu, največjem na svetu, obrne štiri milijarde dolarjev (okoli tri milijarde evrov) letno. Prodaja orožja v ZDA je tako donosna, da svoj delež pogače želijo tudi evropske vlade. Belgijska skupina Herstal, lastnica proizvajalca orožja FN Herstal in dobro znane ameriške znamke Browning, je že 15 let v stoodstotni lasti regije Valonija, kar pomeni, da je pravzaprav vladno podjetje.
Večina evropskih izdelovalcev orožja tako ni odvisnih od ameriškega trga, kot je hrvaški HS Produkt, a strožji orožarski zakoni v ZDA, ki jih je po streljanju v Newtownu napovedal predsednik Barack Obama, bi zagotovo škodili njihovemu cvetočemu poslu. Da bi preprečili strožjo zakonodajo, se evropska podjetja zatekajo k podobnim ukrepom kot ameriška – podpirajo boj ameriške Nacionalne orožarske zveze (NRA) proti takšnim zakonom. Evropski izdelovalci orožja so lani NRA-ju skupaj darovali najmanj 2,175 milijona ameriških dolarjev (okoli 1,617 milijona evrov).