Staro celino je preplavil strah - strah pred deflacijo. Številni opozarjajo, da lahko EU pade v podobno deflacijsko spiralo kot Japonska pred leti. Je ta strah upravičen?
"To se ne sme nikoli zgoditi," je novembra 2002 dejal takratni prvi mož FED Ben Bernanke. S tem ni mislil na državljansko vojno ali kakšno naravno katastrofo, ampak na deflacijo, piše nemški tednik Focus.
Inflacija je duh iz steklenice, deflacija pa strašni brdavs
Strah pred deflacijo je zdaj zajel staro celino. Kot je dejala šefica Mednarodnega denarnega sklada, Francozinja Christine Lagarde: "Če je inflacija duh iz steklenice, je deflacija strašni brdavs, proti kateremu se moramo odločno bojevati."
Bogata in uspešna Švedska, ki sicer ni v evroobmočju, se že od marca bori z deflacijo in spada med države EU, ki se morajo spopadati s padajočimi cenami. V samo enem letu je inflacija v evroobmočju z 1,7 odstotka padla na 0,5 odstotka.
Nakupovalna vzdržnost škodi gospodarstvu
Kaj je sploh deflacija? Deflacija je dvojček inflacije. Inflacija pomeni naraščanje cen, deflacija padanje cen. Za kupca je to na prvi pogled ugodno, saj ima blago vsak dan ugodnejšo ceno. Kupec lahko tako počaka, saj bo jutri za svoj denar lahko kupil več kot danes.
Zato številni ljudje odlagajo svoj nakup. A s tem trgovce in proizvajalce, ki želijo prodati svojo blago, spravljajo v težave. Trgovci in proizvajalci tako težje odplačujejo svoje dolgove, ki jih imajo pri bankah. Manjša prodaja lahko ogrozi tudi plače in poveča brezposelnost.
Dve teorijo o vzroku nastanka deflacije
Zakaj nastane deflacija? Po eni teoriji zaradi pretirane proizvodnje, ta pa nastane zaradi prevelikih naložb ali višje produktivnosti. Zato orjaški infrastrukturni projekti in nepremičninski ekscesi v državah, kot je na primer Kitajska, skrbijo številne strokovnjake.
Prav tako vsak vlagatelj vlaga v naložbe oziroma posle, kjer misli, da bo največ zaslužil. Toda vmes je ta posel že prenasičen in so večji donosi že pri katerem drugem poslu oziroma naložbi. Zato cene padajo, podjetja pa se umikajo.
Katera deflacija je dobra in katere se je treba bati?
Druga teorija pravi, da je razlog za deflacijo nižanje stroškov dela. To se zgodi takrat, ko imajo delavci manjše plače, toda več proizvajajo. Zaradi manjših plač morajo delavci zategovati pas in si kot kupci ne morejo privoščiti prevelikih nakupov, zato veliko blaga ostane na prodajnih policah.
Obstaja tudi dobra deflacija. Bolj ugodneje je kupiti porsche za 80 tisoč kot za 100 tisoč evrov. Toda deflacija je dobra le, če padec plač ni opazen, in zato zaposleni še vedno v prihodnost gledajo optimistično.
Deflacija kot hudičev oziroma začaran krog
Zakaj je ljudi strah deflacije? Na to vprašanje odgovor dobite sami, ko vaši vrednostni papirji in/ali nepremičnina dramatično izgubljajo svojo vrednost. Tudi banke postanejo bolj previdne. Zato posojajo čim manj denarja, kar povzroči gospodarski zastoj.
Je deflacija hudičev oziroma začaran krog? Najslabše je, če nastane deflacijska spirala. Povpraševanje tako upada, in sicer zato, ker kupci čakajo, da bodo cene še bolj padle. Tudi podjetja čakajo in se ne lotevajo novih naložb ali zaposlujejo novih delavcev. Podjetja imajo tudi vse več težav z vračanjem posojil, zaradi česar gredo pogosteje v stečaj.
Je poceni denar rešitev?
Zaradi stečajev se padanje povpraševanja nadaljuje, na upad povpraševanja pa se podjetja odzovejo z odpuščanjem zaposlenih in zmanjševanjem plač. To spet negativno vpliva na povpraševanje, saj ljudje nimajo več toliko denarja, da bi ga zapravljali za nakupe. Hudičev krog je tako sklenjen.
Kaj lahko storijo centralne banke? Centralni bankirji sicer lahko preplavijo trg z denarjem, da znižajo obrestne mere in tako spodbudijo povpraševanje. Zaradi poceni denarja naj bi ljudje najemali posojila in kupovali.
Če poceni denarja ne zapravljaš, to gospodarstvu ne koristi
Toda dejansko v denarnem sistemu lahko nastanejo nasprotja. Denar v denarnici namreč spodbuja porabo le, če ga zapravljaš. Če je denar vezan (na primer v banki ali obveznicah), le redko pride v porabo ali gospodarstvo. In zakaj bi sploh prišel? Zaradi deflacije namreč vrednost vezanega oziroma naloženega denarja iz dneva v dan raste, precej več, kot je višina nominalnih obresti.
Tako nizke obrestne mere in poceni denar povzročijo stanje, ko se zdi, da je denar vsepovsod, samo v gospodarstvo bolj poredko zaide.
2
