Evrope ne bodo na skrivaj preplavili ameriški klorirani piščanci

"Odprava strogega nadzora nad varnostjo živil", "hormonska svinjina za kosilo", "izguba temeljnih pravic", "likvidacija podnebne politike", "napad na varstvo okolja, socialno državo in zasebno sfero". Vse to so očitki, ki so pojavljajo v javnosti in politiki glede prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA.

Panika ni upravičena Kot piše avstrijski Profil, je takšna panika glede prostotrgovinskega sporazuma (TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership), ki naj bi odpravil nepotrebne birokratske ovire, odvečne carine in omejitve pri vlaganju, pretirana in odveč.

Napačna je namreč razlaga, da bo prostotrgovinski sporazum samodejno pomenil, da bodo evropski trg neovirano in brez ustreznih označb preplavili ameriški izdelki, sporni za številne na stari celini, kot so klorirano piščančje meso, gensko spremenjena koruza in s hormoni krmljeni prašiči oziroma svinjina, ki bo vsebovala hormone.

Vsaka stran ima pravico, da vztraja pri svoji zakonodaji Evropska komisija, ki jo v pogajanjih zastopa evropski komisar za trgovino Karel de Gucht, je namreč zatrdila, da se ne bo pogajala o zakonih, ki prepovedujejo zgoraj omenjene izdelke. Prostotrgovinski sporazum bo uvedel skupne standarde, toda vsaka stran ima pravico, da v nekaterih točkah vztraja pri svoji zakonodaji.

Tudi Mehiki, ki je leta 1994 z ZDA in Kanado sklenila prostotrgovinski sporazum Nafta, se ni bilo treba odpovedati leta 1988 sprejeti prepovedi uporabe gensko spremenjene pšenice. Biotehnološki koncern Monsanto je leta in leta pritiskal na Mehiko, naj odpravi to prepoved, toda sporazum Nafta koncernu ne daje ne nobene pravne osnove, da bi Mehiko prisilil v to.

Prostotrgovinski sporazum ne bo pravna osnova za tožbe koncernov Nobeno ameriško podjetje na podlagi prostotrgovinskega sporazuma TTIP tudi ne bo moglo prisiliti Evrope, naj odpre trg za sporen izdelek, če to prepoveduje evropska zakonodaja. V primeru kloriranega piščančjega mesa (v ZDA namreč po zakolu piščančje meso prepojijo s klorom), ki ni nevarno za zdravje, je pripravljen kompromis: klorirano piščančje meso mora biti ustrezno označeno in se prodajati v celem kosu. Takšno pravilo EU lahko sklene, ni pa nujno, in sicer neodvisno od prostotrgovinskega sporazuma.

Prostotrgovinski sporazum podjetjem, kot je Line Pine Ressources, ki črpa nafto in zemeljski plin s sporno metodo hidravličnega lomljenja oziroma frackinga, tudi ne daje pravice, da tožijo posamezno evropsko državo, ki prepoveduje uporabo te metode, na primer Francijo.

Nobene privatizacije oskrbe z vodo Odveč so tudi strahovi, da bo prostotrgovinski sporazum povzročil privatizacijo oskrbe z naravnimi dobrinami, kot je voda. V resnici to sploh ni tema pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu, saj so naravne dobrine oziroma oskrba z vodo v pristojnosti nacionalnih vlad.

Nasprotniki sporazuma, ki ga bodo morali na koncu potrditi ameriški kongres, Evropski parlament in Evropski svet, so tudi prepričani, da bo ta uničeval delovna mesta in povečal brezposelnost. Primer sporazuma Nafta kaže, da ni tako, saj se je trgovina med ZDA in Mehiko od leta 1993 do 2012 povečala za 506 odstotkov, trgovina med ZDA in državami, ki niso v Nafti, pa za 279 odstotkov.

Sto milijard evrov dodatnega BDP na leto Britanski možganski trust Centre for Economic Policy Research (CEPR) ocenjuje, da bo TTIP povečal gospodarsko rast EU za 0,9 odstotka na leto. To pomeni okoli 100 milijard evrov dodatnega povečanja BDP na leto. Vsota, za katero bi marsikateri evropski finančni minister z veseljem snedel kloriranega piščanca.