Evropa čuti Grčijo kot tempirano bombo

V Grčiji vlada kaos, zaposleni stavkajo, mnogi tudi demonstrirajo. Bankrot države je preprosto naredil svoje. Vlada se spopada z neverjetnimi problemi. Ni še jasno, kaj vse se lahko zgodi v Grčiji, je v intervjuju za Planet Siol.net povedal Nikola Gruevski.

Zaradi spora z Grčijo o imenu države so še vedno pred vrati zveze Nato in še vedno čakajo na začetek procesa pristopnih pogajanj z EU. V zadnjih letih Slovenija, s katero ima Makedonija sicer dobre odnose, ni imela pomembne vloge pri reševanju tega vprašanja. Upamo, da bo v prihodnjih letih drugače, pravi Nikola Gruevski.

Gospod predsednik, če začneva malce lahkotneje, ste zelo dejaven športni zanesenjak – nogomet, košarka, namizni tenis, kolesarstvo, pa še kaj bi se našlo od športnih dejavnosti in vsem se posvečate. Kako vam uspe? Kako najdete čas?

Vedno poskušam najti čas, šport je pomemben tako za rekreacijo kot zdravje. Športno se udejstvujem od malega. To je preprosto moja potreba.

Na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki je Makedonija "šokirala" z zgodovinskim uspehom. Ko so makedonski košarkarji premagali sosede Grke, je bilo najbrž noro in nepozabno. Verjetno je bilo slavje še burnejše kot po vrnitvi reprezentance z evropskega prvenstva. Kako ste se takrat počutili?

To je bil zagotovo zelo zanimiv čas. Duh naroda je bil povsem drugačen kot pred to tekmo. Ljudje so bili preprosto srečnejši. Slavje kot nikoli! Ne spominjam se, da bi bila v zadnjih dvajsetih letih, če ne celo več, med ljudmi takšna evforija.

Kako bi ocenili zdajšnji politični in gospodarski trenutek v Grčiji? Niso redki ekonomisti, ki menijo, da je Grčija že bankrotirala. Politične razmere so vse bolj napete, premier Papandreu igra neko svojo igro. Zdaj bi referendum, potem spet ne, odstopil bi, pa spet ne bi. Ali ne gre pri vsem tem tudi za goljufanje evropskih partnerjev, še zlasti Nemčije in Francije?

Ko sem prvič slišal, da grška vlada želi referendum, je bil moj prvi komentar, da bi to zelo zapletlo vse skupaj. Seveda tudi razumem grškega predsednika vlade, gotovo mu ni lahko. Potem se je izkazalo, da vlada najbrž ne more uspeti z referendumom. Kot sem bil seznanjen, bi za referendum potrebovali tri petine glasov v grškem parlamentu, ki jih verjetno nimajo, šele potem bi tak predlog lahko poslali grškemu predsedniku države.

To, da bi na referendumu Grki odločali o reševanju krize, bi bila zelo zapletena poteza. Grčija je v težavnem položaju. V državi vlada kaos, stavkajo, mnogi tudi demonstrirajo. Bankrot je preprosto naredil svoje. Vlada ima neverjetne probleme. Tisto, kar je pomembno, je, da to ne vpliva dobro na vse nas. Na vso Evropo, pa tudi na države regije. Grčija je nekako začetek dolžniške krize v Evropi.

Začetek nekega konca?

Jaz upam, da ne bo konca! Uvedba evra je bila projekt stoletja in Evrope. Ne verjamem, da bi voditelji evropskih držav in članice evroobmočja dopustili, da bi bil to nekakšen konec. Čeprav vsi vemo, da je kriza gotovo zelo globoka. Tisto, kar zelo skrbi, je, da še vedno ne vidimo luči na koncu predora. Vse je še odprto! Ko država bankrotira, je zelo težko. V mednarodni ekonomiji velja, da ko država ne more poplačati svojih dolgov ali ko ji odpišejo del dolga, to pomeni bankrot. Tudi če gre za reprogramiranje dolga, se to v ekonomskih, finančnih krogih razume kot bankrot. V Grčiji je to rezultat dela številnih vlad, ne le zdajšnje. Leta, če ne celo desetletja, so grške vlade sprejemale ne najbolj odgovorne poteze.

Kako skozi svoja očala gledate na grško stvarnost? Kaj so tisti najpoglavitnejši razlogi za bankrot Grčije? Preveč se je porabljalo, to vemo vsi.

V EU je pravilo, da dolg ne sme presegati več kot 60 odstotkov BDP, Grčija je že pri 155 odstotkih, mi v Makedoniji smo pri 26 odstotkih BDP. Smo zelo konservativni. V letih 2007 in 2008 smo sprejeli odločitev, da predčasno poplačamo nekatere obveznosti do posojilodajalcev, tisti čas je bil čas konjukture in smo imeli presežek. Tako smo v tistih letih iz srednje zadolžene države prešli v skupino nizko zadolženih držav. To je bila pač zdrava ekonomska logika.

Kaj pa soseda Grčija?

Ne bi veliko komentiral naše sosede, še zlasti ker imamo tudi star večletni spor, ki je znan vsakomur v mednarodni javnosti. Bojim se, da bi vsak moj komentar, čeprav bi bil dobronameren, v Grčiji napačno razumeli. Skratka, bil bi negativno sprejet. Ni še jasno, kaj vse se lahko zgodi v Grčiji, upam pa, da jim bo s pomočjo mednarodne skupnosti uspelo premagati krizo.

Spor z Grčijo okoli imena makedonske države, jezika in tudi makedonske zgodovine je dvajset let po osamosvojitvi rakova rana moderne Makedonije. Ni še luči na koncu predora, kdaj bo spor rešen? EU je očitno na strani svoje članice.

Jasno, to drži. To je prednost države članice EU, ki ima dobre odnose z vodilnimi državami Unije. V sistemu EU lahko vsakdo vsakega blokira za neko zadevo, nihče pa se ne želi zameriti neki drugi državi, ki mu lahko to vrne. Jaz spoštujem solidarnost na načelnih osnovah, ne spoštujem pa je, če gre za nenačelno solidarnost. Mi smo veliko vložili v pogovore z Grčijo. Predhodnik zdajšnjega premierja Karamanlis sploh ni dopuščal neposrednih pogovorov, ampak le pogovore prek ZN in mediatorjev. On se niti pozdraviti ni želel z našimi vladnimi predstavniki.

Papandreu je spremenil to obliko, ne pa veliko tudi vsebine. Želi se vedno rokovati in slikati v soju žarometov, politika pa je ostala bolj ali manj enaka. Kljub vsemu je treba priznati, da je dosegel neki napredek. Že pogovori med različnimi predstavniki z obeh strani so izboljšali vzdušje v obeh državah. Julija je Grčija prekinila vse stike brez pojasnila. Mi smo to sprejeli kot odgovor na veliko finančno krizo v Grčiji. Menili smo, da se ukvarjajo zlasti z njo, pa ni tako. Dojeli so namreč, da zdaj nihče več ne pritiska nanje in ne odpira vprašanja glede Makedonije. Ker so v krizi, nihče noče na Grčijo dodatno pritiskati. Evropa ta hip občuti Grčijo kot tempirano bombo, ki lahko vsak hip eksplodira in poruši vse, zato EU ne želi prilivati olja na ogenj grških težav še z makedonskim problemom.

Kakšna je vloga Slovenije pri reševanju omenjenega spora? So bile naše dosedanje vlade dovolj dejavne?

Na splošno imamo s Slovenijo dobre odnose. Slovenija sodi med dve tretjini držav (okoli 135 držav), ki nas priznavajo pod ustavnim imenom Makedonija. V zadnjih letih vaša država ni imela pomembne vloge pri reševanju tega vprašanja. Upamo, da bo v prihodnjih letih drugače.

Gospodarska menjava med državama je pomembna, ampak gospodarstveniki vseeno verjamejo, da so rezerve še na obeh straneh.

Slovenija je ena od večjih naložbenic v Makedoniji in pomemben trgovinski partner. Vaša podjetja so v Makedoniji zelo dobro sprejeta, skoraj tako kot domača. Je veliko velikih in majhnih naložb, banka, pa mobilni operater, zavarovalnice ter številna druga podjetja in njihove makedonske podružnice. Seveda pa ostajajo nove in nove možnosti ter priložnosti

Na katerih področjih?

Za tista slovenska podjetja, ki želijo preseliti proizvodnjo ali njen del zunaj slovenskih meja, je Makedonija zelo primerna. Je država, ki omogoča prihodnjo perspektivo zaradi ugodne gospodarske klime in nizke cene delovne sile. Makedonija ima tudi zelo nizke davke na plače in na dobiček podjetij, pa precej nižje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Podjetja imajo tako zelo nizke stroške za opravljanje poslovne dejavnosti, zato so številna tuja podjetja že postavila tovarne pri nas.

Makedonija se torej odpira in razvija, kdaj realno pričakujete, da bi lahko postala polnopravna članica Nata in EU?

Pravzaprav smo vse naloge, ki so bile tudi pred preostalimi kandidatkami, dobro opravili. Imamo eno dodatno nalogo, ki je preostali niso imeli, pa ni odvisna od nas, ampak od nasprotne strani. Težko je napovedovati. Jaz lahko napovem, kaj moram sam storiti, ne morem pa predvideti, kaj moram narediti sam in še nekdo drug. Zelo težko je. Teoretično je mogoče problem rešiti v prihodnjih šestih mesecih, ko se malo umirijo aktualne ekonomske razmere v Grčiji, lahko pa problema ne bo mogoče rešiti še leta. Nihče ne more z gotovostjo napovedovati, kaj se bo zgodilo in kdaj.