Efraim Zuroff – zadnji lovec na naciste

Dr. Zuroff je izraelski zgodovinar z ameriškimi koreninami, ki sta ga v zgodovino zapisali njegova volja in vztrajnost pri odkrivanju in sodnih procesih proti nacistom po vsem svetu, zaradi česar si je tudi prislužil vzdevek Zadnji lovec na naciste. Je direktor podružnice centra Simona Wiesethala v Jeruzalemu in se večinoma ukvarja s preiskovanjem in zbiranjem informacij o nacistih na območju vzhodne Evrope. Znan je po svojih letnih poročilih, v katerih oceni države po tem, kako učinkovito so iskale preživele naciste in jim sodile. Slovenijo je za leto 2010 ocenil z E, kar pomeni, da pri nas ni znan noben osumljenec. Vodite projekt Zadnja možnost, ki išče preživele naciste. S čim se ukvarjate pri njem? Projekt Zadnja možnost (Operation: Last chance) je skupni projekt centra Simona Wiesenthala, ki je svetovna organizacija za pravice Judov, in fundacije Targum Shlishi. Ideja projekta je, da z denarnimi nagradami spodbujamo pridobivanje informacij, ki bi lahko pomagale najti in privesti še živeče naciste pred roko pravice. Trenutno smo najbolj aktivna organizacija za področje iskanja nacistov, vendar pa ključno vlogo igra nemška stran, ki je pristojna za to, da nekoga privede pred sodišče. V letu 2010 smo prek informatorjev dobili imena 40 novih osumljencev. Kaj se zgodi, ko dobite klic nekega informatorja, ki pove, da misli, da pozna nekega nekdanjega nacista? Kako preverite, da so informacije verodostojne? Vsako informacijo je treba preveriti in da jo sprejmemo, mora izpolniti tri pogoje: mora biti verodostojna – zgodi se namreč tudi, da nas pokliče nekdo, ki pove, da ima spore s starejšim sosedom, ki prihaja iz Nemčije, zato misli, da je nacist. Tega seveda ne moremo jemati resno in preiskovanja ne moremo začeti na podlagi take informacije. Drugi pogoj je, da je osumljena oseba še živa in dovolj pri močeh, da se udeleži sojenja, in tretji, da oseba za ta zločin še ni stala pred sodiščem. Če se izkaže, da informacija zadosti vsem trem pogojem, začnemo preiskavo. Če najdemo kaj resnega, se obrnemo na tožilca v državi, kjer je bilo zagrešeno kaznivo dejanje ali kjer ta oseba živi.

Kje dobite finančna sredstva za delovanje in nagrade?

Najprej naj povem, da zelo malo ljudi prejme nagrado, saj samo dejstvo, da nam je kdo posredoval ime, še ni dovolj. Pogoj, da informator dobi denar, je, da je oseba obtožena in da ji sodijo na sodišču. Denar pa dobimo prek prostovoljne fundacije Targum Shlishi iz ZDA.

Zakaj ste pravzaprav začeli projekt, če za to obstajajo druge legalne ustanove, ki naj bi se ukvarjale s sojenjem nacistom – pri holokavstu je šlo vendarle za zločine proti človeštvu?

Številne vlade, ki bi se morale ukvarjati s tem, tega ne počnejo, zato mi opravljamo njihovo delo. Za to namreč potrebujejo politično voljo, ki je marsikje ni. Dostikrat pravim, da je moje delo razdeljeno na tri dele: sem detektiv, iskalec dokazov, tretjo tretjino pa politični lobist, ki ustvarja pritisk na vlade, da opravljajo delo, ki ga običajno nočejo. Na primer: v enem od največjih primerov, ki sem ga vodil, ko so na Hrvaškem sodili Dinku Šakiću, ki je bil komandant v koncentracijskem taborišču Jesenovac, smo osumljenca morali najti, nato priskrbeti dokaze proti njemu in poskrbeti, da so mu tudi sodili na Hrvaškem. To pa ni bil mačji kašelj, saj je bil leta 1999 predsednik Franjo Tuđman, ki je napisal knjigo, v kateri je zanikal holokavst. Bilo bi veliko lažje, če bi mu sodili v Srbiji, a smo želeli, da se to izvrši v državi, kjer je zagrešil zločin. Na koncu je bilo sojenje izredno uspešno, poleg tega pa je bila to tudi zelo dobra lekcija za hrvaško družbo in ustaše, saj smo pokazali, da so bili zagrešeni zelo veliki zločini. O tem sem leta 2009 izdal tudi knjigo v Srbiji z naslovom Lovec na naciste.

Nedavno je nemški tožilec in lovec na naciste Kurt Schrimm oznanil, da bo preiskoval tudi arhive v Sloveniji, Srbiji in Grčiji. Veste, zakaj ravno v teh državah?

Za to sem slišal in vam bom takoj povedal, zakaj: ne gre le za te tri države, ki so se pojavile v medijih, ampak bo preiskoval tudi druge. Grčijo je verjetno poudaril zato, ker so na otoku Kafalonija nemške enote nad italijanskimi vojaki, ki so sicer zasedali otok in ga želeli zapustiti, izvedle pokol. Srbijo preiskuje, ker so našli nove informacije o enoti gestapa v Beogradu, ki je sodelovala pri pokolu več kot 17 tisoč Judov s plinom. Zakaj je omenil Slovenijo, pa nisem povsem prepričan, ampak očitno obstajajo informacije o Nemcih, ki so pri vas zagrešili zločine. To pa gotovo drži.

Poročilo o vaših aktivnostih izdajate devet let. Koliko nacistov ste do zdaj pripeljali pred sodišče? Trenutno imamo kar nekaj nalogov za aretacijo, štiri zahteve za izročitev, čakamo na procese. Prav zdaj pa nimamo veliko sreče pri sodelovanju nekaterih držav, ki nimajo politične volje, da bi začele te procese. Na primer: Milivoj Ašner, hrvaški policijski vodja, je bil izročen Hrvaški, a je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga zaščitili, saj naj bi bil preveč bolan. Hrvaška je leta 2005 zahtevala izročitev, a se to ni zgodilo. Toda ker so ga fotoreporterji ujeli na evropskem nogometnem prvenstvu, kjer je deloval zelo živahno, v intervjuju pa je celo pojasnil svoj pogled na drugo svetovno vojno, napol v šali rad rečem, da vsak zdravnik v Celovcu na Koroškem, ki je zelo antisemitistična regija v Avstriji, vsakega nacističnega osumljenca razglasi za preveč bolnega, da bi preživel sojenje, pa če je to res ali ne.

Kaj pa vi mislite o dejstvu, da gre v resnici za zelo stare ljudi?

Povedal bom zelo jasno v štirih točkah in dveh opažanjih. Prvič – dejstvo, da je od zločina minilo na primer 60 let in od takrat še ni stal pred sodiščem, še ne opere krivde tistega, ki je zagrešil zločine proti nedolžnim žrtvam. Drugič – visoka starost ne bi smela zaščititi ubijalcev. Ali obstaja ena sama država v civiliziranem svetu, ki bi ustavila obtožbo na podlagi starosti obtoženca? To se še ni zgodilo. Dam vam primer iz vaše sosede Madžarske: v Budimpešti je živi dr. Sándor Képíró, ki je bil eden od organizatorjev pokola v Novem Sadu leta 1942 in je danes star 96 let. Ta človek me toži, ker sem ga označil za nacista in kolaboranta. Če je dovolj pri močeh, da hodi okrog zaradi tožbe proti meni in celo daje intervjuje, zakaj bi ustavil proces proti njemu, ker je prestar? Torej ni vprašanje letnice rojstva, ampak zdravstvenega stanja. Če je mentalno in fizično zmožen, potem ne vidim razloga, da mu ne sodijo. Tretjič – vsaka žrtev nacizma si zasluži, da se najdejo ljudje, ki so ga spremenili v žrtev. Četrtič – zelo pomembno sporočilo takih akcij je: tudi če si zagrešil zločin pred 60 leti, te bodo našli.

Prvo opažanje je, da je mednarodni pravnik iz Nürenberga priznal, da gre za individualno odgovornost za storjene nacistične zločine, zato ne priznavajo več izjav, da je nekdo to počel, ker so mu tako naročili nadrejeni. Če bi sprejeli to obrambo, potem bi imeli le enega nacističnega kriminalca, to je Hitler. Drugo pa, da od veliko ljudi slišim, da je tem kriminalcem danes gotovo žal za storjene zločine. Toda jaz niti enkrat še nisem slišal obžalovanja iz ust ljudi, s katerimi sem delal!