Petek, 27. 12. 2013, 7.53
7 let, 3 mesece
Dogodki, ki so zaznamovali svet v letu 2013
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
Vabimo vas k pregledu dogodkov, ki so najbolj zaznamovali odhajajoče leto 2013.
Najprej je Čeljabinsk razsvetlila nenavadna svetloba, nato je močno počilo. Ni bil konec sveta, kot so pomislili številni. Nad pokrajino v osrednji Rusiji je 15. februarja razneslo meteor. Ob eksploziji je povzročil udarni val z močjo približno 500 kiloton. Nastala je velika gmotna škoda. Poškodovanih je bilo okrog tri tisoč zgradb v šestih mestih po vsej uralski regiji ter okoli 1.200 ljudi. Mrtvih ni bilo.
Jorge Mario Bergoglio. Ime, ki ga pred marcem širša svetovna javnost ni poznala. Pred koncem leta ga je revija Time razglasila za osebnost leta. Vse se je začelo 11. februarja s presenetljivo in zgodovinsko napovedjo papeža Benedikta XVI. , da – kot prvi papež po 600 letih – odstopa s položaja, češ da ni več sposoben opravljati službe, ki so mu jo zaupali. Drugi dan konklava, na katerem je sodeloval tudi Franc Rode, so 13. marca razglasili: Habemus papam.
Na oknu balkona sv. Petra se je pojavil Argentinec in na mah osvojil srca po svetu. Prvi jezuit in prvi Latinskoameričan na čelu Cerkve si je nadel ime po svetniku Frančišku, ki je zagovarjal siromaštvo. Podobno se za revne in skromnost zavzema papež in k temu poziva tudi druge predstavnike Cerkve.
Povsem drugačen zgled je dajal nemški škof Franz-Peter Tebartz-van Elst. Ko je oktobra prišlo na dan, da je za obnovo škofijske palače v zahodnonemškem mestu Limburg porabil 31 milijonov evrov, ga je papež suspendiral.
Proti koncu maratona v Bostonu sta 15. aprila blizu ciljne črte nekaj sekund in nekaj metrov narazen odjeknili bombi. Trije ljudje so umrli, več kot 250 je bilo ranjenih. Ameriška javnost je bila šokirana. Začel se je lov za storilcem. Kmalu so dobili osumljenca, brata Tamerlana in Džoharja Carnajeva, po rodu iz Čečenije. Starejši Tamerlan je umrl v strelskem obračunu s policijo, mlajši pa je pozneje v priporu razkril, da sta se z napadom želela tudi maščevati za ameriške napade na muslimane v Afganistanu in Iraku.
Napoved turške vlade, da bo porušila park Gezi sredi Carigrada, je sprožila proteste okoljevarstvenikov, ki so kmalu prerasli v nasprotovanje vladi premierja Recepa Tayyipa Erdogana. Ta ni pokazal nobenega razumevanja do protestnikov, policija jih je neusmiljeno preganjala.
Na ulice so se podali tudi številni Brazilci. Z nogometom obsedeni narod je protestiral zaradi nogometnega prvenstva, ki ga bo dežela sambe gostila v prihajajočem letu. Ljudi je zmotilo, da se je v projektih gradnje stadionov in preostalih objektov zaradi korupcije izgubilo ogromno denarja, medtem ko zaradi slabših gospodarskih razmer vse več ljudi čedalje težje shaja.
Konec novembra so se na ulice Kijeva podali Ukrajinci. Od svojega predsednika Viktorja Janukoviča zahtevajo podpis pridružitvenega dogovora z EU, ta pa ga zaradi pritiskov Rusije kljub drugačnim obljubam ni podpisal. Zadnji novembrski dan je policija brutalno obračunala s protestniki, ki jih vodi tudi nekdanji boksarski prvak Vladimir Kličko.
Junija so začeli svetovni mediji poročati o tem, da so ZDA vohunile in prisluškovale številnim telefonskim klicem, prebirale elektronsko pošto. Nečedno početje ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) je razkril njen nekdanji sodelavec Edward Snowden. Žvižgač je kmalu po razkritju poniknil in se nato pojavil na moskovskem letališču. Rusija mu je ponudila azil, kar je povzročilo nove napetosti med Moskvo in Washingtonom. ZDA se niso mogle dolgo jeziti na Ruse, saj je prišlo na dan, da je NSA prisluškoval tudi ameriškim zaveznicam, kar je predsednika ZDA Baracka Obamo prisililo, da je opravil nekaj neprijetnih telefonskih klicev z voditelji, med njimi z nemško kanclerko Angelo Merkel, in se jim opravičil.
Naša južna soseda je 1. julija postala 28. članica evropske družine. Vstop v EU ji je omogočila tudi ratifikacija pristopne pogodbe v Sloveniji, ta je sledila podpisu memoranduma na gradu Mokrice, a vprašanje varčevalcev LB še vedno zaposluje diplomaciji obeh držav.
Kot zadnja je hrvaško pristopno pogodbo ratificirala Nemčija. Merklove na slovesnost v Zagreb ni bilo. Uradno zaradi preveč dela, v resnici pa, ker Hrvaška Nemčiji ni želela izročiti iskanega nacista in nekdanjega Udbovca Josipa Perkovića. Zaradi lex Perkovića se je Hrvaška po vstopu zapletla v spor z Brusljem, a so ga še pred uvedbo sankcij septembra razrešili.
Poleg Hrvaške je EU zaposlovalo reševanje krize, ki je zobe najbolj pokazala na Cipru. Otoška država je marca postala peta članica, ki je morala zaradi zloma bank zaprositi za zunanjo pomoč. Kot šesto državo, ki bo morala prejeti zunanjo pomoč, so pogosto omenjali Slovenijo. Pred koncem leta je Irska sporočila, da bo kot prva izšla iz programa pomoči.
Predsednik ZDA Barack Obama je na očitke, češ da ne posreduje v krvavem sirskem konfliktu, odgovarjal, da bi v primeru uporabe kemičnega orožja to nedvomno storil. V Damasku se je 21. avgusta zgodil napad s kemičnim orožjem, ki so ga pripisali silam režima Bašarja Al Asada. Že se je začela oblikovati koalicija držav, ki bi pod vodstvom ZDA sodelovale v intervenciji (predvsem Francija), ko je Obama odgovornost poskušal preložiti na kongres. Ta je dal dovoljenje za napad, Obamo pa je pred resničnim posredovanjem rešil ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija je našla kompromisni predlog: Al Asad se je odpovedal kemičnemu orožju, ZDA pa posredovanju na eksplozivnem Bližnjem vzhodu.
Nalogo uničenja sirskega kemičnega orožja je dobila Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW), nagradili so jo z Nobelovo nagrado za mir.
Angie je spet zmagala. Volitve 22. septembra so prinesle veliko zmagoslavje nemški kanclerki, ta je dosegla skoraj absolutno zmago, hkrati pa izgubila zaveznike, liberalne svobodne demokrate. Po treh mesecih pogajanj je Nemčija dobila novo veliko koalicijo unije CDU/CSU in socialnih demokratov (SPD). Angela Merkel je še tretjič, sama pravi, da zadnjič, prisegla kot kanclerka. Teden po Nemčiji so bile volitve v Avstriji, kjer bodo še naprej vladali socialisti (SPö) kanclerja Wernerja Faymanna in ljudska stranka (ÖVP). V parlament na Dunaju se je uvrstila tudi koroška Slovenka Angelika Mlinar. V Iranu so 14. junija volili novega predsednika. Razvpitega Mahmuda Ahmadinedžada je, potem ko je vrhovni svet varuhov izločil nekatere vidne kandidate, nasledil Hassan Rohani.
Pot okoli 500 beguncev iz Afrike v boljši (evropski) jutri se je v začetku oktobra končala na goreči ladji pred italijanskim otokom Lampedusa. Iz vode so potegnili več kot 300 trupel. "Ni vredno Evrope," je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, ki si je skupaj s predsednikom komisije Josejem Manuelom Barrosom na Lampedusi ogledala, kako tam živijo begunci. Po tragediji so se zvrstili številni pozivi k boljšemu spopadanju z begunsko problematiko, na pomoč pri reševanju beguncev pa je odšla tudi slovenska ladja Triglav. Na bedo, v kateri živijo in delajo številni po svetu, je opozorila tudi tragedija v Bangladešu. V prestolnici Daka se je zrušila večnadstropna stavba, v kateri je v tamkajšnji tekstilni tovarni delalo več tisoč ljudi. Umrlo je več kot 1.100 ljudi.
Ameriški kongres do zadnjega roka ni sprejel kompromisa o nadaljnjem financiranju delovanja ameriške zvezne vlade, zato je med delnim zaprtjem ameriške zvezne vlade okoli milijon zveznih uslužbencev ostalo doma. Tako imenovani shutdown se je končal 16. oktobra.
17. oktober. Bolj ko se je približeval ta dan, bolj je svet nervozno pogledoval proti Washingtonu. Demokrati in (konservativni) republikanci se nikakor niso mogli dogovoriti o dvigu meje javnega dolga. Dan pred iztekom roka jim je le uspelo in izognili so se bankrotu.
Sredi decembra je svet obšla novica, da je severnokorejski voditelj Kim Džong Un dal najprej javno aretirati nato pa usmrtiti Jang Song Thaeka, moža svoje tete, svojega nekdanjega mentorja in drugega človeka režima, kar so predvsem v Južni Koreji razumeli kot nov znak nestabilnosti režima v Pjongjangu. Thaek ni bil prva žrtev mladega diktatorja, ki mu je bila nekoč blizu. Usmrtiti je dal namreč tudi svojo nekdanjo ljubico.
Kim Džong Un je poskušal svojo oblast utrditi z razkazovanjem vojaških mišic. Februarja je Severna Koreja izvedla tretji jedrski preizkus, grozila ZDA z vnaprejšnjim napadom in se jezila zaradi skupnih vojaških vaj ZDA in Južne Koreje.
Za dodatne napetosti v regiji je skrbelo prerekanje Japonske in Kitajske glede spornih otokov, bogatih z naravnimi viri. Azijski velesili sta se, kot se zdi, zapletli v oborožitveno tekmo.
Petega decembra je umrl borec proti apartheidu, prvi temnopolti predsednik Republike Južne Afrike in Nobelov nagrajenec za mir leta 1993, 95-letni Nelson Mandela. V Južno Afriko so deževale žalne brzojavke z vsega sveta. Od Madibe so se poslovili skoraj vsi svetovni voditelji na pogrebni slovesnosti, ki pa sta jo zaznamovala "zmedeni" tolmač jezika za gluhoneme in vedenje nekaterih svetovnih voditeljev.
Poleg Mandele so se poslovile še nekatere druge znane osebnosti. ‒ Venezuelski predsednik, 58-letni Hugo Chavez, je po dveletnem boju z rakom umrl 5. marca. Pogreba 8. marca so se udeležili številni latinskoameriški voditelji. Na predsedniških volitvah, ki so sledile, je slavil njegov izbranec Nicolas Maduro. ‒ Nekdanja britanska premierka (prva in edina ženska na tem mestu), 87-letna železna lady. Margaret Thatcher je umrla 8. aprila, pogreba 17. aprila se je udeležila tudi britanska kraljica Elizabeta II. ‒ Nekdanji italijanski premier Giulio Andreotti je umrl 6. maja, star 94 let. ‒ Britanski novinar David Frost, ki je zaslovel z intervjuji z nekdanjim predsednikom ZDA Richardom Nixonom, je umrl 31. avgusta, star je bil 74 let.
‒ Jovanka Broz, nekdanja prva dama Jugoslavije, je umrla 20. oktobra, stara 88 let. Pokopali so jo v Hiši cvetja.
- Mihail Kalašnikov, ruski izumitelj svetovno znane jurišne puške AK-47, ki je znana tudi kot kalašnikovka, je umrl 23. decembra, star 94 let.
